Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄14	Družinskemu zakoniku na pot dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Pravna praksa, 2019⁄14	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 28. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, - predlog zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, - predlog zakona o ratifikaciji Priloge I k Dopolni
Pravna praksa, 2019⁄14	Z oblakov na zemljo dr. Anže Burger, 4.4.2019 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	dr. Anže Burger, Pravna praksa, 14/2019Konec marca je Statistični urad RS (SURS) objavil podatek, da so cene nepremičnin v letu 2018 poletele v nebo: zvišale so se kar za 18,2 odstotka. Po podatkih britanske nepremičninske agencije Frank Knight nas to uvršča na neslavno prvo mesto na svetu. Nepremičnine so danes za šest odstotkov dražje od predkriznega balona leta 2008 in za 38 odstotkov dražje od kriznega dna leta 2014.
Pravna praksa, 2019⁄14	Evropa Patricij Maček, 4.4.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019 Sreda, 27. 3. Avtorsko pravo. Evropski poslanci so s 348 glasovi za in 274 proti na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Slovenija je v procesu sprejemanja podpirala nadaljnjo harmonizacijo avtorskeg
Pravna praksa, 2019⁄14	Šeriatsko pravo (4. del) mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Pravna praksa, 2019⁄14	Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov Dida Volk, 4.4.2019 Civilni sodni postopki
	Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Pravna praksa, 2019⁄14	Z orumenelih listov ... Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Iz PP, št. 20/83, 20. oktober 1983, str. 3
Pravna praksa, 2019⁄14	Minimalna plača, dodatki, izvzetja mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.4.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2019V podjetju imamo več delavcev, ki jim izplačujemo minimalno plačo. Tisti delavci, ki so pri nas zaposleni že dlje časa, imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, novejši delavci pa minimalno.
Pravna praksa, 2019⁄14	Olajšava za investiranje (podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 4.4.2019 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za investiranje v skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Smiselno enaka obravnava velja tudi glede uveljavljanja olajšave za investiranje v skladu s 66.a členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Pravna praksa, 2019⁄14	S tujih knjižnih polic Tim Horvat, 4.4.2019 Kultura in umetnost
	Tim Horvat, Pravna praksa, 14/2019Faut-il quitter les réseaux sociaux? - Les 5 fléaux qui rongent Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat et Youtube (Je treba zapustiti socialna omrežja? - Pet negativnih plati platform Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat in Youtube)
Pravna praksa, 2019⁄14	Prepoved diskriminacije na podlagi verske pripadnosti in (še) dopustna ureditev praznikov Zoran Skubic, 4.4.2019 Človekove pravice
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2019Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...
Pravna praksa, 2019⁄14	Izjave Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019"Slovenija se je v manj kot treh desetletjih razvila v družbo neiskrene skromnosti in nezdrave egalitarnosti. Dokler bomo živeli v tej samoprevari, da je vrednota biti neviden, bomo tudi svojim otrokom psihološko prepovedovali, da bi bili uspešni."
Pravna praksa, 2019⁄14	Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora Primož Baucon, 4.4.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Pravna praksa, 2019⁄14	Posredovanje podatkov o zaposlenih policiji Sonja Strle, 4.4.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 14/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.
Pravna praksa, 2019⁄14	Obveščanje najemodajalca o obiskih preko noči dr. Nana Weber, 4.4.2019 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 14/2019Najemodajalec želi, da mu za vsakega, ki bo pri meni na obisku in bo prespal najmanj eno noč, sporočimo vsaj dva dni vnaprej, in sicer kdo bo prespal, kdaj bo prišel in kdaj bo odšel. V pogodbi nimamo o tem ničesar zapisanega.
Pravna praksa, 2019⁄14	Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji? dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019 Pravoznanstvo
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Pravna praksa, 2019⁄14	Pravni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju Patricij Maček, 4.4.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, 21. marca 2019, je v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekal posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Posvet, ki so ga organizirali SAZU, Zveza Sožitje in Društvo Downov sindrom Slovenija, je povezovala akademikinja in zaslužna profesorica na PF Univerze v Ljubljani dr. Alenka Šelih. Ob tej priložnosti je založba Rokus Klett, d.o.o., izdala in založila tudi publikacijo z naslovom Downov sindrom: Kaj to pomeni?, v kateri je pojasnjeno vse o tej kromosomski motnji.
Pravna praksa, 2019⁄14	Hrup iz gostinskega lokala moti nočni mir Avtor ni naveden, 4.4.2019 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Dva pobudnika sta se obrnila na Varuha človekovih pravic (Varuh) zaradi kršitve pravice do miru in tišine v svojem stanovanju med dvaindvajseto in šesto uro zjutraj. Ta pravica jima je kršena, ker gostje bližnjega gostinskega lokala povzročajo hrup v lokalu in pred njim.
Pravna praksa, 2019⁄14	Policija Patricij Maček, 4.4.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Na začetku letošnjega leta se je v novo, sodobnejšo podobo odela spletna stran slovenske policije. Ključne novosti prenovljenega spletišča so prilagojenost različnim napravam, s pomočjo katerih uporabniki dostopajo do njega (tudi pametnim telefonom in tablicam), ter različne aplikacije in storitve, namenjene uporabnikom.
Pravna praksa, 2019⁄14	Predporočna pogodba in cerkvena poroka mag. Sebastijan Valentan, 4.4.2019 Ostalo
	mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 14/2019V Sloveniji se bo kmalu, 15. aprila 2019, začel uporabljati Družinski zakonik (DZ), ki bo po štiridesetih letih nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pomembna novost DZ je t. i. predporočna ali ženitna pogodba, ki je doslej naš civilni pravni sistem ni poznal. Ker se v Sloveniji več kot ena tretjina parov, ki se poroči civilno, poroči tudi po obredu Katoliške cerkve (KC), je na omenjeno novost smiselno pogledati z obeh strani in opozoriti na to, kako bo predporočna pogodba lahko vplivala na (ne)veljavno sklenitev cerkvenega zakona.
Pravna praksa, 2019⁄14	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi odstavka a) 50. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu in Protokola o spremembi 56. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (MPSKMCL) (Ur. l. RS - MP, št. 6/19)
Pravna praksa, 2019⁄14	Razpisi Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 Ur. l. RS, št. 17/19 1. Kandidat za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, rok je 21. april. Ur. l. RS, št. 19/19 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 13.
Pravna praksa, 2019⁄14	Pravni napovednik Patricij Maček, 4.4.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019Pravni napovednik
Pravna praksa, 2019⁄14	Vlada RS Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 25. redni seji (28. marec 2019): - predlog zakona o ratifikaciji Priloge I k Dopolnilnemu protokolu k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (Protokol I) z dne 8. junija 1977, - predlog z
Pravna praksa, 2019⁄14	Vsebina PP št.14/2019 Avtor ni naveden, 4.4.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/20193 UVODNIK dr. Mateja Končina Peternel Družinskemu zakoniku na pot 6-7 SODSTVO - ODMEV mag. Urška Klakočar Zupančič Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice 7-9 AVTORSKO PRAVO Luka Novak Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avto
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>