O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 6, 15. 2. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

Vasilka_Sancin.jpg

dr. Vasilka Sancin

Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

IZPOSTAVLJAMO

Ali je Uber res super?

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha

Patrick_Vlacic.jpg
Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na...

Občina kot naročnik s področja infrastrukturne dejavnosti

Milena Basta Trtnik

Milena_Basta-Trtnik.jpg
Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damijan Gantar

Damijan_Gantar.jpg
V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni...

VSEBINA

dr. Vasilka Sancin

Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha

Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na ključno vprašanje, pod čigavo pristojnost sodijo Uberjevi prevozi, ali pod pristojnost Evropske unije ali držav članic. Ali gre pri tem konceptu zgolj za posredovanje prek mobilne aplikacije ali je Uber tudi prevoznik v prevozni pogodbi? Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL. je dala odgovor na gornje vprašanje, a to je šele prva odločitev v več deset vloženih zadevah v zvezi s konceptom Uber, ki čakajo Sodišče Evropske unije v bližnji prihodnosti.

mag. Matjaž Kovač

Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.

Milena Basta Trtnik

Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).

mag. Beti Hohler

Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.

Jan Gantar

Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili. Še danes je v praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča možno zaslediti nekoliko različne pristope pri navajanju predpostavk odškodninske odgovornosti države. Zdi se, da na polemično vprašanje, ali je krivdo možno šteti kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, zares ni možno podati povsem zanesljivega odgovora.

dr. Andraž Teršek

Odvetnik dr. Peter Čeferin je bil pred leti "sodniško" kaznovan, ker naj bi - po prepričanju slovenske sodne veje oblasti - prekoračil pravno (oziroma sodniško) dopustne meje svobode izražanja, ko je pred sodiščem in v sodnem postopku, po njegovem prepričanju sodniško vodenem tako, da takšno vodenje postopka in takšne sodniške odločitve o nedopustnosti dokazov obrambe ne morejo biti zgled sodniškega dela, branil svojo stranko, ki ji je v kazenskem postopku grozila najvišja zaporna kazen. Ob objavi odločitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo "sodniškemu" kaznovanju spoštovanega odvetnika, sem javno izjavil enako, kot sem to že storil ob več sodniških in ustavnosodnih odločitvah (ne nazadnje tudi v zadevi Srečko Prijatelj proti Mladini): sodniško kaznovanje odvetnika za svobodo izražanja in legitimno, tudi stvarno utemeljeno odvetnikovo odločnost bo padlo v Strasbourgu. Seveda se je to zgodilo, s sodbo ESČP v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Tedaj sem javno izrazil in kasneje zapisal v knjigi tudi naslednje:

mag. Robert Golobinek

Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) 26. januarja pripravilo seminar z naslovom Avtoriteta sodstva, s katerim je naslovilo različna vprašanja, kot so pomen delitve oblasti, odgovornost sodišč in sodnikov, protiukrepi sodišč ter odnosi sodišč z javnostjo in mediji. Dan pred tem je predsednik sodišča Guido Raimondi predstavil statistiko sodišča za leto 2017.

mag. Irena Guštin, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Irma Medle

Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".

Tomaž Pavčnik

Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?

mag. Damijan Gantar

V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.

Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije. Podrobnejša pojasnila v zvezi z izvajanjem določb ZUJF v delu, ki ureja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, je pripravilo ministrstvo za finance (Pojasnilo določb Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki ureja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč).

Pojasnilo FURS, 1. izdaja, dopolnjena vprašanja št. 17, 22, 26 in 29, ter dodano vprašanje št. 31. Vprašanje 17: Sprememba odstotka akontacije dohodnine pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja (10. april 2015, dopolnitev velja od 1. januarja 2018)

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Z delavcem smo imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, ki se je iztekla marca letos, delavec pa je februarja dopolnil 58 let. Z delavcem smo takoj (brez prekinitve) sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V PP št. 3-4/2018, str. 29, sem odgovorila na naslednje vprašanja bralca:

Tožnika, ki sta titularja dediščine, ipso iure pridobljene z zapustničino smrtjo, pred izdajo deklaratornega sklepa o prehodu premoženja na državo, ko je desetletni rok iz prvega odstavka 141. člena ZD že potekel, nista imela nobene realne možnosti uresničiti pravno varstvo s (kvazi) dediščinsko tožbo. Specifične okoliščine primera zapolnjujejo pojem nepremagljive ovire (360. člen OZ), zaradi katerih tožnika nista mogla zahtevati izpolnitve obveznosti, zato zastaralni rok, dokler so ovire trajale, ni mogel teči.

Matej Vošner

Delavec je v kadrovsko službo podjetja prinesel potrdilo osebnega zdravnika, da mora zaradi zdravstvenih težav (zelo povišan holesterol) začeti s striktno dieto. Kadrovsko službo je o tem obvestil in prosil, da se mu nadomestilo za prehrano povrne v denarnem nadomestilu v višini, ki mu dnevno pripada za malico, saj ne bo več jedel v službeni menzi.

Zoran Skubic

Izpolnjevanje izpitnih pol je, poleg recimo izpolnjevanja kopice podatkov na zapletenih zavarovalniških ali bančnih dokumentih, eno bolj stresnih opravil modernega človeka. Izobrazba je namreč za marsikoga med nami edini kapital na poti do lastne (pogosto tudi zgolj domnevne) družbene samouresničitve, pot do želene diplome pa je marsikdaj precej trnova. Ure in ure, prebedene pred knjigami, učbeniki, izpiski lahko zelo hitro postanejo "stran vržen čas", če ni končnega uspeha. Pri opravljanju izpita je tako še kako pomembna oseba v življenju kandidata prav - izpitni ocenjevalec. Od njegove presoje je namreč odvisen uspeh ali propad kandidata, enkrat, večkrat, včasih celo za vedno. Zato so za kandidata ocenjevalčevi komentarji na izpitni poli še kako pomembni, saj naj bi razkrivali tiste luknje v njegovem znanju, ki jih bo naslednjič morda uspel nadoknaditi. Toda ali je moč te komentarje ocenjevalca opredmetiti kot de iure (ali de facto) osebne podatke iz sfere kandidata? Nedavna odločitev drugega senata Sodišča (EU), ki mu je predsedoval naš nacionalni sodnik prof. dr. Ilešič, tej trditvi skoraj brezpogojno pritrjuje.

dr. Vasilka Sancin

Delo Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane, ki je izšlo konec leta 2016 pri GV Založbi izpod peresa zaslužnega profesorja dr. Ivana Kristana, je razdeljeno na dva dela: Osamosvojitev po 99 letih (str. 17-67) in Državna suverenost in ADP (str. 71-125). V prvem delu je prikazana pot osamosvajanja Slovencev, ki jo je avtor prikazal tudi v drugih svojih delih, jedro knjige pa je njen drugi del, namenjen izjemno pomembnemu vprašanju pravnega statusa Slovenije v Državni pogodbi o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijski državni pogodbi (ADP).

dr. Nataša Hribar

Kadar v slovenskih besedilih uporabljamo prevzeta lastna in občna imena, se vedno sprašujemo, katera od njih sloveniti in katerih ne. Pravopisna pravila se s prevzetimi poimenovanji ukvarjajo v posebnem poglavju z naslovom Prevzete besede in besedne zveze (str. 22). Tam lahko preberemo, da večino prevzetih besed slovenimo v izgovoru (izgovarjamo jih z glasovi slovenskega knjižnega jezika), oblikoslovju (sklanjamo jih po pravilih slovenske slovnice) in skladenjski rabi (uporabljamo jih v enakih skladenjskih položajih in vlogah kot slovenske besede), v pisavi pa poznamo delno in popolno podomačitev. Popolnoma poslovenjene besede (imenujemo jih izposojenke, če gre za občna imena, oz. podomačene besede, če gre za lastna imena) zapisujemo s črkami slovenske abecede in po pravilih slovenskega pravopisa (npr. avto, cigareta, kolidž, čevapčiči; Ban Ki Mun, Varšava, Al Džazira), deloma poslovenjene pa ohranjajo izvirno pisavo, jih pa podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladnji; tako podomačena občna imena se imenujejo tujke (npr. intercity - z intercityjem), deloma poslovenjena lastna imena pa so polcitatna imena (npr. New York - v New Yorku, Jean-Claude Juncker - z Jeanom-Claudom Junckerjem).

Janez Kranjc

Gre za znamenito pravno maksimo, katere avtor je rimski klasični pravnik Publij Juvencij Celz. Justinijanovi kompilatorji so jo uvrstili na začetek Digest, v poglavje o zakonih, senatovih sklepih in dolgotrajnih običajih (D. 1, 3, 17). Slovensko bi se glasila: Poznati zakone ne pomeni znati na pamet njihovo besedilo, temveč smisel in pomen.

Toni Tovornik

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je močno razočarana nad predlogom novele protikorupcijskega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Patricij Maček

Torek, 30. 1. Starostniki. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s svojima namestnikoma Tonetom Dolčičem in Ivanom Šelihom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalci ter svetovalkami Varuha človekovih pravic (Varuh) srečala s predstavniki n

Patricij Maček

Torek, 30. 1. Kakovost zraka. Evropska komisija (EK) je v Bruslju gostila srečanje z ministri devetih držav Evropske unije (EU), da bi poiskali rešitve za onesnaževanje zraka v EU. Proti zadevnim devetim državam, tj. Češki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Madžarski

15. februar 1573 - Matija Gubec V Zagrebu so javno usmrtili Ambroža Matijo Gubca, enega glavnih voditeljev slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki je izbruhnil leta 1572. 16. februar 1987 - Ivan Demjanjuk Začelo se je sojenje Ivanu Demjanjuku,

Patricij Maček

Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor (svet) združuje zainteresirane posameznike iz sfer civilne družbe, medijev, izobraževanja in državnih organov, katerih cilji so vzpostavljanje standardov javnega komuniciranja, sistematično odzivanje, krepitev javne razprave in ozaveščanje javnosti. Trenutni člani in članice sveta, ki ne zastopajo nobene interesne skupine ali posamezne institucije, so: Liana Kalčina, Andrej Motl, Mojca Pajnik, Nina Perger, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Andrej Rozman Roza, Lea Širok in Boris Vezjak.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 4/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti - Ministrstvo za pravosodje; rok je 18. februar. Ur. l. RS, št. 6/18 2. Okrožni državni tožilec - Ministrstvo za pravosodje; rok je 17. februar. 3. Vrhovni državn

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 166. redni seji (2. februar 2018): - predlog zakona o informacijski varnosti, - predlog zakona o izvajanju Uredbe (EU) o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produ

30. januar - predlog zakona o slovenskem demografskem rezervnem skladu, - predlog zakona o spremembi Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov. 31. januar - predlog zakona o spremembah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v R

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani (MPDEUCU) (Ur. l. RS, št. 1/18) - veljati začne 17. februar

 
Splošni pogoji