O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 39-40, 12. 10. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom

Igor_Soltes.jpg

dr. Igor Šoltes

Leta 2015 so številni novinarji in novinarska združenja od Evropskega parlamenta zahtevali dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sredstva za delovanje poslancev. Parlament je zahtevo zavrnil, zato je skupina preiskovalnih novinarjev od Sodišča EU zahtevala, naj preuči zakonitost zavrnitve. "Evropski parlament podatkov ni dolžan razkriti", je po treh letih odločilo Sodišče EU v težko pričakovani sodbi, objavljeni konec septembra, ker naj bi razkritje podatkov poseglo v varstvo zasebnosti posameznika. "Tožniki niso pokazali, zakaj bi bil javni dostop do teh osebnih podatkov nujen, da se zagotovi primeren nadzor nad izdatki, ki jih imajo evropski poslanci, da izvršujejo svoj mandat, še posebej, da bi se popravilo zatrjevano nezadostnost obstoječih mehanizmov za revizijo teh izdatkov", je zapisano v obrazložitvi.

IZPOSTAVLJAMO

Priznanja in nagrade za leto 2018

O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 24. septembra 2018 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih.

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič

Rok_Svetlic.jpg
V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega...

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

mag. Vesna Miloševič Zupančič, dr. Valentina Franca

Vesna_Milosevic-Zupancic.jpg
Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno...

VSEBINA

dr. Igor Šoltes

Leta 2015 so številni novinarji in novinarska združenja od Evropskega parlamenta zahtevali dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sredstva za delovanje poslancev. Parlament je zahtevo zavrnil, zato je skupina preiskovalnih novinarjev od Sodišča EU zahtevala, naj preuči zakonitost zavrnitve. "Evropski parlament podatkov ni dolžan razkriti", je po treh letih odločilo Sodišče EU v težko pričakovani sodbi, objavljeni konec septembra, ker naj bi razkritje podatkov poseglo v varstvo zasebnosti posameznika. "Tožniki niso pokazali, zakaj bi bil javni dostop do teh osebnih podatkov nujen, da se zagotovi primeren nadzor nad izdatki, ki jih imajo evropski poslanci, da izvršujejo svoj mandat, še posebej, da bi se popravilo zatrjevano nezadostnost obstoječih mehanizmov za revizijo teh izdatkov", je zapisano v obrazložitvi.

O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 24. septembra 2018 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih.

dr. Rok Svetlič

V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".

Matjaž Jan

Prvi del pričujočega članka je opredelil učinke ukrepov finančnega prestrukturiranja na plačilo zavarovanih terjatev v času pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (tj. pred 7. decembrom 2013). V tem delu nadaljujemo z obravnavo učinkov v času po uveljavitvi omenjene novele in sklenemo razpravo.

Ana Srovin Coralli, Christian Bukor

Na letošnjem zasedanju Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo (v nadaljevanju komisija), ki se je zaključilo 10. avgusta v Ženevi, je med člani komisije veliko pozornosti pritegnilo poročilo o normah ius cogens. Kljub temu da so razprave o tej tematiki potekale tako v New Yorku kot v Ženevi, bo neposredni predmet obravnave v tem prispevku zgolj drugi del debate, ki se je odvijal v Švici. Prav tam so namreč letošnje debate dosegle svoj vrh in se tudi uspešno zaključile.

mag. Sebastijan Valentan

Ob besedi pregled običajno pomislimo na zdravniškega, ki se zahteva pred začetkom nove službe ali pa na rutinski pregled pri osebnem zdravniku. V prispevku obravnavam neki drugi pregled, ki pa je omenjenemu nekoliko podoben. Gre za postopek v Svetu OZN za človekove pravice (Svet), ki vsakih nekaj let opravi pregled države, da preveri, kakšna je njena "kondicija" pri spoštovanju človekovih pravic.

dr. Mitja Stefancic

Ne le med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ampak tudi v določenih političnih in gospodarskih krogih v Sloveniji je zanimanje za krizo goriške finančne družbe KB1909 vse večje, predvsem zaradi možnih negativnih posledic za zamejsko gospodarstvo in za delovanje slovenskih manjšinskih organizacij. Finančna delniška družba KB1909 je veljala za enega od zadnjih poslovnih subjektov, ki so bili vezani na tako imenovano družbeno gospodarstvo zamejskih Slovencev v Italiji. Gre za sistem, ki temelji na zasebni lastnini in je nekaj desetletij predstavljal gospodarski temelj slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Zaradi krize naj Slovenci v Italiji premislijo o gospodarskem delovanju in strateškem usmerjanju drugih finančnih resursov v nove poslovne ideje.

Boštjan Udovič

Čeprav v javnosti, tako laični kot strokovni, že nekaj časa poteka intenzivna razprava o spremembah na področju upravljanja nepremičnin, so številna pomembna vprašanja še vedno zapostavljena. Eno od teh, ki pogosto (običajno negativno) vpliva na zadovoljstvo etažnih lastnikov, so njihova razmerja z upravniki. Pri tem gre predvsem za jasno opredelitev pristojnosti tako upravnika kot etažnih lastnikov.

Tomaž Pavčnik

To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc

Slovenija je najmanj razslojena država v EU po dveh kazalcih: razmerju med 20 odstotki najnižjih in med 20 odstotki najvišjih plač, ki v letu 2017 znaša 3,4 odstotka, in po kazalcu celotne porazdelitve plač, ki za Slovenijo znaša 0,237. Razslojenost se s časom manjša.

mag. Vesna Miloševič Zupančič, dr. Valentina Franca

Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.

Pojasnilo FURS, nova izdaja dokumenta, oktober 2018 Veljavnost od 4. oktobra 2018 Pravne osebe se v davčni register vpišejo: - po uradni dolžnosti (na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije), - na podlagi prijave za vpis v davčni register, ki jo finančnemu uradu predloži prav

Pojasnilo FURS, nova izdaja dokumenta, oktober 2018 Veljavnost od 4. oktobra 2018 Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost se v davčni register vpišejo: - po uradni dolžnosti (na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije), - na podlagi prijave za vpis v davčni register, ki jo fina

Pojasnilo FURS, 1. izdaja, oktober 2018 Veljavnost od 3. oktobra 2018 Pravna podlaga za določitev nadomestil in povračil stroškov za delo na volitvah in referendumih Pravico do nadomestila za delo oziroma povračil stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim oseba

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V podjetju imamo delavca, ki je ravnokar dopolnil 55 let. Ali bi mu lahko že ob marčevski odmeri letnega dopusta odmerili dodatne tri dni in smo po nepotrebnem čakali do rojstnega dne? Naknadno odmerjanje namreč predstavlja dodatno administriranje.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, določa, da se dodatek za delovno dobo obračunava od skupne delovne dobe delavca. Ali bi kolektivna pogodba dejavnosti lahko določila, da je osnova za obračun dodatka delovna doba pri zadnjem delodajalcu?

Matej Vošner

Delodajalec in delavec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas opravljanja poskusnega dela. Ali se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklene za obdobje opravljanja poskusnega dela in ali se v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sploh lahko dogovori poskusno delo?

Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo. Ukrep odvzema premoženjske koristi pa ima tudi preventiven vidik in omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.

Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-153/14 in U-I-123/15 z dne 12. 5. 2016, velja v razmerjih, v katerih do ugotovitve protiustavnosti še ni bilo pravnomočno odločeno (kamor spada tudi ta spor), peti odstavek 206. člena ZPIZ-2 brez vsebine, ki mu jo je določila avtentična razlaga. Tožnikova zahteva je bila tako popolna že ob vložitvi leta 2013, saj prenehanje delovnega razmerja pri MORS (zaradi katerega jo je toženka zavrnila) na podlagi petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 ni bilo pogoj za izplačilo sredstev. V skladu s 310. členom ZPIZ-2 je bila zato dolžna odkupno vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu tožnika, izplačati najkasneje v 30 dneh po podaji zahteve za izplačilo.

V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik užival varstvo pred odpovedjo kot delavec invalid po 116. členu ZDR-1 in kot delavec pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Nastopila je situacija iz 117. člena ZDR-1. Tožnik močnejše pravno varstvo uživa po 114. členu ZDR-1, saj mu toženka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta.

Pobudnica je zaposlena na delovnem mestu čistilke v osnovni šoli in je bila zaradi dolgotrajne bolezni z delovnega mesta odsotna več kot tri mesece, nakar je po vrnitvi z bolniškega staleža vložila zahtevo za pridobitev solidarnostne pomoči. Osnovna šola je njeno zahtevo zavrnila, saj naj bi zamudila rok za njeno vložitev.

Matej Vošner

Ali si zavarovalnici (prejšnja in zdajšnja) lahko izmenjata podatke o posamezniku kot o stranki (ime in priimek, tip zavarovanja, prijavljene škode ipd.) brez posameznikove privolitve in kakšna je pravna podlaga za takšno ravnanje?

dr. Klemen Pohar

V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.

Zoran Skubic

Skoraj odveč je ugotovitev, da se je z letošnjim 25. majem, ko se je dokončno uveljavila (Splošna) Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), negotovost slovenskih upravljavcev osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju precej povečala. Temu nikakor ni pripomoglo dejstvo, da poslanke in poslanci VII. mandata Državnega zbora v svojih zadnjih predvolilnih mesecih niso (z)mogli sprejeti vsaj prepotrebnega korpusa interpretativno-implementacijskih določb predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). A to zagotovo ni (bil) slovenski unikum.

Jakob Cerovšek

Dne 27. septembra 2018 je v prostorih Hotela Slon potekala že tradicionalna konferenca z naslovom Slovenski dan varstva konkurence v organizaciji Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju AVK). Tema letošnje konference je bila Digitalni trgi - izzivi izvrševanja zakonodaje o konkurenci. Gre za aktualno vprašanje umestitve konkurenčnega prava v digitalni sektor in s tem povezane nove težave pri zasledovanju ciljev konkurenčnega prava in prilagoditve konkurenčnopravne politike nenehno spreminjajočim se trgom visoke tehnologije.

Patricij Maček

Po enoletnem premoru je letos na PF Univerze v Ljubljani zopet potekal že tradicionalni simpozij za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga organizirala Katedra za teorijo in sociologijo prava PF Univerze v Ljubljani ter Društvo za pravno in socialno filozofijo.

Marcel Hajd

Bruselj je med 28. avgustom in 1. septembrom gostil največji dogodek Mednarodnega združenja odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fr. Association Internationale des Jeunes Avocats, ang. International Association of Young Lawyers).

Patricij Maček

Ob letošnjem 17. svetovnem dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo 28. septembra in ki letos sovpada s 15. obletnico veljavnosti Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je Informacijski pooblaščenec (IP) v Narodni galeriji pripravil strokovni posvet z naslovom Iz teorije v prakso pri iskanju informacij javnega značaja - 15 let ZDIJZ. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Na prireditvi pa je IP nagrado ambasador transparentnosti letos podelil oddaji Televizije Slovenija Tarča.

dr. Boštjan Tratar

Pred nami je zbornik že 13. dnevov prekrškovnega prava, ki vsebuje prispevke, predstavljene na eni od petih sekcij v okviru dnevov prekrškovnega prava, ki so potekali od 17. do 18. maja 2018 na Bledu. Predstavljena so bila aktualna vprašanja prekrškovnega prava. Zbornik, ki ga je izdala LEXPERA (GV Založba), ima 185 strani.

Špela Kogovšek Sajovic

Pisec Matjaž Zwitter, zdravnik onkolog in predavatelj na MF Univerze v Mariboru, nam je s knjigo Pogovori o zdravniški etiki ponudil priložnost, da začutimo in spoznamo zdravniški poklic z zornega kota etike.

Lora Briški

About Protecting Children in Armed Conflict Shaheed Fatima QC (Bloomsbury Publishing, september 2018, 600 strani) Oboroženi spopadi ne izbirajo žrtev; število otrok, ki v njih izgubijo življenje, so žrtve pos

dr. Luka Tičar

Ko sem bil pred približno desetimi leti povabljen k pripravi pravnega terminološkega slovarja (PTS), se nisem povsem zavedal, za kakšno naravo in obseg dela gre. Sprva smo na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani na skupnih srečanjih izbirali gesla oz. iztočnice, ki smo jim v naslednji fazi dodali jasne, kratke in strokovno zanesljive opredelitve. Navodilo je namreč bilo, da razlaga iztočnic ne bo pojmovna, kar pomeni, da ima sleherna iztočnica pojasnilo v praviloma enem stavku, resda včasih precej dolgem. V tej prvi fazi selekcije delovnopravnih in socialnopravnih slovarskih sestavkov in pri njihovem razlaganju sem bil avtor. Kasneje, v zadnji fazi projekta izdelave PTS pa sem s še dvema spoštovanima kolegoma, dr. Alešem Novakom in dr. Grego Dugarjem, prevzel tudi uredniško delo. Ker sem se prvič srečal s tovrstnim delom, nisem vnaprej vedel, kaj pričakovati. Ob sodelovanju z ostalimi štirimi članicami uredniškega odbora, vsemi slovenistkami, smo v zadnjih treh letih do izida PTS na dvotedenskih srečanjih usklajevali razlage iztočnic vseh pravnih panog, ki so jih napisali številni avtorji. Obsežnost in kompleksnost, včasih tudi občutljivost dela so težko predstavljive nekomu, ki ni bil neposredno vpleten vanj. Zato smo bili ob zaključku projekta upravičeno zadovoljni in razbremenjeni pomembne odgovornosti.

dr. Nataša Hribar

Od kje si? Od kod si? Iz kje si? Vse to lahko slišimo na ulicah naše dežele, odvisno pač od tega, od kod govorec prihaja. In katera od oblik je pravilna v knjižni slovenščini? Tema današnjega kotička bodo krajevni prislovi oziroma predvsem krajevni prislovni zaimki.

Urša Ravnikar Šurk

V Sloveniji dela dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev in dvakrat manj odvetnikov od povprečja evropskih držav.

Patricij Maček

Ponedeljek, 1. 10. Starejši. Ob mednarodnem dnevu starejših je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik poudaril, da je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) diskriminacija na podlagi starosti prepovedana. Obiskal je Festival za tretje življenjsko obdobje in ob

Patricij Maček

Ponedeljek, 1. 10. Prometna infrastruktura. Evropska komisija (EK) je predlagala nove naložbe v prometno infrastrukturo v Evropi iz instrumenta za povezovanje Evrope. Na razpisu je izbrala 49 projektov v vrednosti 695,1 milijona evrov za razvoj čiste in inovativne infra

13. oktober 1753 - Popis prebivalstva Avstrijska cesarica Marija Terezija je naročila popis vsega prebivalstva v Habsburški monarhiji, in sicer po starosti, spolu in stanu. To je bil prvi popis prebivalstva v naših krajih. 1895 - Makso Šnuderl V Rimskih Toplicah s

Patricij Maček

Za lažje in enostavnejše informiranje tujcev o pomembnih informacijah zanje je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo prenovljen spletni portal Informacije za tujce, ki je s pomočjo zavihkov razdeljen v tri tematske sklope. Ti so: (1) državljani tretjih držav, (2) osebe z mednarodno zaščito in (3) vključevanje v slovensko družbo.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 64/18 1. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 13. oktober. 2. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 13. oktober. 3. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Novem mestu

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 3. redni seji (4. oktober 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - predlog zakona o spremembah in

4. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodatno vrednost.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) (Ur. l. RS, št. 14/18) - velja od 1. aprila, uporabljati se začne 1. novembra. 2. Naznanilo o objavi datuma začetka uporabe podpoglavja 8.1 Zakona o p

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov