O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Polemika: Obstoj sodišču pridružene mediacije v Sloveniji?

mag. Nataša Cankar, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 31-32/2016V prvih dneh poletja 2016 sem se pri delu srečala z družinskim primerom, ki je nehote še jasneje izpostavil težave, s katerimi se zadnje čase srečuje program "sodišču pridružene mediacije". Ker menim, da je tej temi v javnosti namenjeno premalo pozornosti, sem se odločila, da na nastali zaplet in svoj vidik zadeve opozorim v sledečem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

O odnosu človeka do živali - vzdrževanje statusa quo?

mag. Andreja Kokalj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 31-32/2016Če pogledamo genezo odnosa človeka do živali oziroma do nečloveških živali (ang. nonhuman animals), ugotovimo, da je (bil) odnos, posebej na zahodu, pomembno zaznamovan s pojmovanjem človekove superiornosti nad vsemi živimi bitji. Diskriminacija drugih bioloških vrst je pogosto utemeljena na človekovi "pravici do gospodovanja" nad naravo. Ravno odnos človekove dominacije kot hierarhičnega razmerja moči in nadvlade "superiorne" človeške vrste nad drugimi živalskimi oziroma biološkimi vrstami (t. i. specizem) se tudi dandanes v veliki meri odraža v odnosu človeka do živali. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o sobivanju človeka in živali kot dveh vrst živih bitij ter prikazati dosedanji razvoj možnih načinov reševanja njunega "konflikta interesov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamude pri izplačilu plač

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pravni napovednik

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Dobro finančno poslovodenje s sredstvi EU in sorazmernost upravnih sankcij

Matija Miklič, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Pravna praksa, 31-32/2016Sodišče EU se je v sodbi z dne 7. julija 2016 v zadevi Občina Gorje, C-111/15 spopadlo s pomembnima vprašanjema v zvezi z načelom dobrega finančnega poslovodenja v okviru deljenega upravljanja s sredstvi EU. Vprašanji, ki ju je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije postavilo Upravno sodišče Republike Slovenije, se nanašata na deljeno upravljanje s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pri čemer je to šele drugi primer od vstopa Slovenije v EU, da je slovensko sodstvo za razlago prava s področja skladov EU zaprosilo Sodišče EU v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

mag. Suzana Pisnik, 19.8.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 31-32/2016Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prek pooblaščenca

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno. Ker takih določb ni, se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Zaznamovalo nas je 19. avgust 1923 - Vilfredo Pareto Umrl je italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto, ki je leta 1906 opozoril, da ima 20 odstotkov italijanskega prebivalstva v lasti 80 odstotkov lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo: z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pisanje skupaj, narazen ali z vezajem

dr. Nataša Hribar, 19.8.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2016Notarsko odvetniška pisarna, obrtno podjetniška zbornica, delovno pravna zakonodaja, notarsko overjen dokument, sodno preganjan človek, sodno izvedeniško mnenje, notarsko sodni stroški. Bi pridevniške izraze v naštetih besednih zvezah pisali skupaj, n
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odvzem in zaseg

Nataša Skubic, 19.8.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu se pojma odvzem in zaseg uporabljata v različnih sobesedilih. Osredotočila sem bom na odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki sta urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ter na zaseg predmetov, ki je ureje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razpisi

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 Ur. l. RS, št. 53/16 1. Direktor - Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode; rok je 5. september. Ur. l. RS, št. 54/16 2. Ravnatelj - Vrtec Zagorje ob Savi; rok je 22. avgust. 3. Direktor - Dom starejših občanov Predd
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost upravljavca (fizične) tržnice v primeru prodaje ponaredkov znanih blagovnih znamk po pravu Unije

Zoran Skubic, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016Vsak uspeh v življenju prej ali slej s sabo prinese posnemovalce. Zato nikakor ne more biti presenečanje, da odkar obstajajo zaščitene blagovne znamke, obstajajo tudi pripadajoči ponaredki. Bistvo njihove registracije je prav zaščita njihove izključnosti, ekskluzivnosti proti (nepooblaščenim) tretjim osebam. Vprašanja glede dometa te zaščite so že dalj časa ključni del urejanja prava Evropske unije, s tem pa tudi prakse Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Slednje je s prelomno odločitvijo L'Oréal sodišča držav članic pooblastilo, da lahko upravljavcem spletnih tržnic, kjer so zaznane kršitve pravic intelektualne lastnine, naložijo ne samo njihovo odpravo, temveč tudi ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnjih tovrstnih kršitev. V nedavnem češkem primeru pa je bilo njihovo vrhovno sodišče pred podobno dilemo, le da je šlo v zadevi za dejansko - ne pa virtualno - tržnico, kjer se je prodajalo ponarejeno blago. Ali osnovni postulati doktrine L'Oréal veljajo tudi tu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Spregovori!

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Od začetka projekta Spregovori! (od sredine leta 2014) se je na Transparency International Slovenia (TI Slovenia) po pravni nasvet obrnilo več kot 400 državljanov. Boj proti korupciji je v sodobni demokraciji nujen, zato se je TI Slovenia odločil, da bo s centrom za pravno svetovanje in zagovorništvo Spregovori! nadaljeval tudi po koncu financiranja in na ta način žrtvam, prijaviteljem in žvižgačem nudil podporo in zaščito ter si na podlagi primerov prizadeval za celostne sistemske spremembe. Za nadaljevanje dela je TI Slovenia v svojo ekipo vabil pravnike - prostovoljce (razpis je sicer potekel 15. avgusta), ki bodo aktivno sodelovali pri obravnavi primerov in iskanju ustreznih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved zlorabe pravic v zvezi z referendumom

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakona o partnerski zvezi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, in Zakona o varstvu pred diskriminacijo se zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

Branko Erčulj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Branko Erčulj, Pravna praksa, 31-32/2016 Gospod Mozetič, odprto pismo vam pišem zato, ker vas moje navadno, "zaprto" pismo ne doseže. Pa tudi zato, da državljani Slovenije vidijo, kako se visoka moralna načela ustavnega sodišča izvajajo v vaši praksi. Kakšna so v teoriji, itak vemo, ko vas poslušamo na prireditvah in
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Osebni podatki na zahtevku za podatke iz evidence kazenskih točk

Irena Vovk, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 21. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti; - Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 22. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v druž
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

< Vsi
2016(44)
> Avgust(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐE FGH IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov