O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ko so huliganom štete ure: ukrep preventivnega pridržanja

Tina Korošec, 20.12.2018

Človekove pravice

Tina Korošec, Pravna praksa, 49-50/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi S., V. in A. proti Danski ponovno presojalo skladnost preventivnega pridržanja kot ukrepa nadzora nad grožnjo nasilja na množično obiskanih (športnih) prireditvah z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). V luči razširjenosti problematike huliganstva, s katero se sooča večina držav članic Sveta Evrope, in zahteve po tem, da se temeljni pravici do svobode iz 5. člena nasproti postavijo tudi pravice (drugih) iz 2. in 3. člena EKČP, je Veliki senat odstopil od stališča, ki ga je ESČP zavzelo leta 2013 v zadevi Ostendorf. Odločitev je pomembna, ker določa okvir in pogoje dovoljenosti preventivnega pridržanja, ki je lahko, tako Veliki senat, če obstajajo ustrezna jamstva pred arbitrarnostjo v skladu s 5. členom EKČP, tudi izven konteksta (pred)kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Vlada RS

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 12. redni seji (13. december 2018): - predlog zakona o nepravdnem postopku, - predlog zakona o ratifikaciji Spremembe 124. člena Rimskega statuta, - Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Območja volilnih okrajev kršijo načela pravne države

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB in 23/17) ni v neskladju z Ustavo. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo. člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Ur. l. RS, št. 24/05 - UPB) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dostavljavci hrane na kolesu so v delovnem razmerju

Tim Horvat, 20.12.2018

Delovna razmerja

Tim Horvat, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih razvoj digitalne tehnologije prinaša nove poslovne modele in nove izzive za delovno pravo. Po vzoru platforme Uber so nastala podjetja za dostavo hrane na dom, ki so razvila zgolj aplikacijo, ki povezuje ponudnike, stranke in dostavljavce. Tak poslovni model odpira vprašanja o naravi pravnega razmerja med lastniki platforme in posamezniki, ki prek nje opravljajo delo. V zelo pomembni sodbi je francosko kasacijsko sodišče (fr. Cour de cassation) presodilo, da so dostavljavci hrane na kolesu, ki opravljajo delo kot samostojni podjetniki, v delovnem razmerju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018 13. december - predlog zakona o nepravdnem postopku,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Kako zmanjšati problem neenakosti

dr. Anže Burger, 20.12.2018

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 49-50/2018V tem prispevku se bomo najprej vprašali, kako resen družbeni problem je neenakost v resnici. Nato nas bo zanimalo, kakšen tip neenakosti je problematičen in kateri so najpomembnejši viri neenakosti. Znanje o izvoru neenakosti nam bo na koncu služilo za oblikovanje ukrepov za takšno zmanjšanje neenakosti, ki ohranja njene pozitivne učinke in zmanjšuje negativne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poročanje čezmejnih dogovorov na podlagi direktive DAC6

Sabina Pirnat, 20.12.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Pravna praksa, 49-50/2018V luči novih pobud na področju davčne preglednosti na ravni Evropske unije je 25. junija 2018 v veljavo stopila obveznost poročanja o čezmejnih dogovorih, ki jo narekuje Direktiva Sveta (EU) 2018/822, bolje znana pod imenom DAC6 (v nadaljevanju Direktiva). Kljub temu da Direktiva še ni implementirana v lokalno zakonodajo, ta že pokriva širok razpon svetovanj o čezmejnih transakcijah in strukturiranjih, ki se nudijo podjetjem od konca junija 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Potrošniški krediti v švicarskih frankih: kako izboljšati zakonodajo

dr. Jorg Sladič, 20.12.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2018Zgodbe o kreditih v švicarskih frankih (CHF) dobivajo epiloge pred najvišjimi sodišči. Slovenska teorija jih je že komentirala, deloma na podlagi predpostavk, ki kažejo slovensko tradicijo instrumentalnega pojmovanja prava. Namen tega prispevka ni analiza sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 195/2018, temveč: (1) predlog noveliranja ZIZ, ki naj uvede nov impugnacijski ugovor indeksne klavzule, ter (2) predlog ponovne uvedbe določbe, ki po vsebini ustreza modificiranemu 395. členu ZOR/77. Tu ne gre za vprašanja dovoljenosti dolgov v tuji valuti, saj navsezadnje monetarna unija v EU in prost pretok kapitala predpostavljata pravni promet - torej pogodbe - z dolgovi v tuji valuti, ampak za možnost dolžnika, da plača dolg v tuji valuti v domačem denarju oz. pravico potrošnika do plačila dolga v tuji valuti v nacionalnih plačilnih sredstvih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018Vacatio legis Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2P) (Ur. l. RS, št. 79/18) - veljati začne 1. januarja 2019. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatk
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Razpisi

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018 Ur. l. RS, št. 81/18 1. Notarsko mesto s sedežem v Trbovljah - Ministrstvo za pravosodje, rok je 29. december. 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Kranju na pravdnem in nepravdnem področju - Vrhovno sodišče RS, rok je 29. december. 3. Dve prosti mesti
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Izjave

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018 "Čas, ki ga živimo, postaja v svojem zavračanju pluralizma in stopnjevanju nestrpnosti, logično, vse bolj odklonilen do svobodne, torej odkrite in sproščene javne besede." (Vrhovni sodnik Jan Zobec o svobodi izražanja in z njo neločljivo povezanemu pluralizmu, kolum
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Neupravičena pridobitev - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018Tako v primeru iz prvega kot tretjega odstavka 190. člena OZ pride v poštev uporaba 195. člena OZ, ki preprečuje vrnitveni zahtevek v primeru neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Spoštovanje ustave in nujnost sprememb

dr. Jadranka Sovdat, 20.12.2018

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 49-50/2018Po ustavi se moramo ravnati vsi, če hočemo živeti v sožitju, v katerem se spoštujemo in drug drugemu priznavamo pravice, ki jih terjamo zase. Tako se udejanjajo ustavne vrednote, med katerimi imajo človekove pravice in temeljne svoboščine osrednje mesto. Ustava še posebej obvezuje vse nosilce oblasti: tiste, ki so poklicani k urejanju družbenih razmerij z obvezujočo močjo, tiste, ki so poklicani k izvrševanju zakonov, in tiste, ki so poklicani z avtoriteto sodne oblasti razreševati spore med ljudmi ter med njimi in državo. Ustavno sodišče (US) kot eden od osrednjih organov državne oblasti je ne prvi, temveč zadnji varuh ustavnih vrednot. Ko to vlogo opravi, pa se v državi, v kateri je uveljavljena vladavina prava, njegove odločitve spoštujejo! Tudi ko gre za odločbe, s katerimi se glede na naravo stvari lahko le ugotovi protiustavnost in obveže zakonodajalca, naj jo v določenem roku odpravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Spremembe ZKP in smisel tristopenjskega sojenja

Simona Skorpik, 20.12.2018

Kazenski postopek

Simona Skorpik, Pravna praksa, 49-50/2018Kakšne bi bile posledice, če bi predlagani spremenjeni prvi odstavek 380. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbenemu sodišču nalagal, da sámo opravi obravnavo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, in bi smelo zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo le, če o zadevi ne bi moglo odločiti sámo, ker bi za to obstajali upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki bi jih moralo sodišče druge stopnje posebej obrazložiti? Taka novela ne bi prinesla pospešitve kazenskih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dileme odločanja o pravici do zdravljenja v tujini

mag. Boštjan Savšek, 20.12.2018

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Boštjan Savšek, Pravna praksa, 49-50/2018Zavarovane osebe vse bolj poznajo pravico zdravljenja v tujini. Ta je del pravice do zdravstvenega varstva, ki jo Ustava Republike Slovenije zagotavlja v 51. členu. Članek obravnava, kako je urejen postopek odločanja o pravici do zdravljenja v tujini, kdo odloči o pravici in ali tako urejen postopek zavarovancu zagotavlja zadostno pravno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poslovne skrivnosti banke pod prevladujočim vplivom države

Neža Kompare, 20.12.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Neža Kompare, Pravna praksa, 49-50/2018NKBM je komercialna banka, ki bančne storitve opravlja predvsem na slovenskem bančnem trgu, pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava pa je bila le začasno, in sicer v obdobju, ki se je začelo z njeno dokapitalizacijo in končalo s preoblikovanjem v zasebno delniško družbo 21. aprila 2016. Tokrat je Sodišče Evropske unije sprejelo predhodno odločitev v okviru spora slovenske banke proti Republiki Sloveniji zaradi odločbe, s katero je Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije NKBM odredil, naj novinarki razkrije informacije o pogodbah, sklenjenih s svetovalnimi, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Katere informacije morajo razkriti kreditne institucije in investicijska podjetja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Pomanjkanje delovnih inšpektorjev

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Človekove pravice, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) posebno pozornost namenja kršitvam in zlorabam človekovih pravic v okviru delovnih razmerij, pri čemer je v večini letnih poročil opozoril na velik kadrovski primanjkljaj inšpekcijskih služb, predvsem Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Okusa živila (še) ni mogoče zavarovati z avtorsko pravico

Zoran Skubic, 20.12.2018

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2018De gustibus non est disputandum. O okusih se (pač) ne prepira. Ta starodavni rek naj bi veljal tudi za pravo kot znanost in obrt. Okus, zlasti kadar je govora o hrani, je namreč izjemno intimno, pogosto precej čustveno obarvano doživetje, ki je praviloma pridržano zgolj in samo posamezniku, ki ga v danem trenutku doživlja. Zato se tovrstna senzacija upira abstrakciji in objektivizaciji, saj je preprosto preveč subjektivna in individualna. Vseeno pa se v (pravo)sodni praksi srečamo tudi s primeri, ko te pregovorne prepovedi preprosto ne moremo spoštovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Zakonsko (ne)pravo

mag. Martin Jančar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 49-50/2018Skoraj prepričan sem, da Gustav Radbruch pri vsej svoji pronicljivosti ni pričakoval, da bo en sam odstavek (oz. trditve v njem) v njegovi razpravi Zakonsko nepravo in nadzakonsko pravo doživel naziv Radbruchova formula in da bo predmet številnih razprav, doktorskih tez in še česa. Po moje ni svetoskrunstvo, če rečemo, da je razprava nastala v okviru razmišljanj o konkretnem primeru, in sicer zoper sodnega uslužbenca Puttfarkna pred sodiščem v Thüringu, ter sama po sebi, vsaj na začetku, ni imela izrazito akademskih zahtev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

< Vsi
2018(41)
> December(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG H I J K LM NOP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov