O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 312)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Platonem non accepit nobilem philosophia, sed fecit

Janez Kranjc, 16.7.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28/2020Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 5, 44, 3). Slovensko bi se glasila: Platona filozofija ni sprejela, marveč naredila plemenitega. Seneka v pismu razpravlja o plemenitem poreklu. Luciliju, ki mu je napisal, da je po svojem družbenem poreklu neznaten, odvrne, da če je na filozofiji kaj dobrega, je to, da ne gleda na rodovnik. Če gledamo na sam začetek, so vsi ljudje od bogov. Lucilija potolaži, da je s svojo marljivostjo postal vitez. Ta pot je, kot pravi, mnogim zaprta. Tudi senator ne more postati vsak. Celo pri tistih, ki bodo morali prenašati nevarnosti in napore vojaškega življenja, je usoda izbirčna. Žlahtno mišljenje pa je odprto vsakomur in v tem pogledu lahko vsak postane plemenit. Filozofija nikogar ne izbira ali zavrača. Njena luč sveti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pudorem alienum qui eripit, perdit suum

Janez Kranjc, 18.6.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2020Avtor reka je Publilij Sirec. Slovensko bi se glasil Kdor vzame tujo čast, izgubi svojo. Latinska beseda pudor po eni strani pomeni sramežljivost, po drugi strani pa spoštovanje in (čut za osebno) čast. V pomenu časti ga srečamo v več Publilijevih rekih. Tako npr. pravi, da se ugled izgubljene časti nikoli ne povrne oziroma da je povsod tam, kjer je čast, dana beseda svéta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Obsequium amicos, veritas odium parit

Janez Kranjc, 4.6.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2020Rek, ki ga navaja Kvintilijan v Šoli govorništva (8, 5, 4), je vzet iz Terencijeve komedije Dekle z Androsa (68). Slovensko bi se glasil Ustrežljivost ustvarja prijatelje, resnica sovraštvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Ponit enim personam amici, cum induit iudicis

Janez Kranjc, 14.5.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2020Rek je vzet iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 3, 43). Slovensko bi se glasil: Vlogo prijatelja namreč odloži, ko prevzame vlogo sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ut moriens viveret / vixit ut moriturus

Janez Kranjc, 23.4.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15-16/2020Pred seboj imamo nagrobni napis na sarkofagu, v katerem je pokopan kardinal Auxias de Podio (Ausi?s Despuig), ki je umrl leta 1483. Nahaja se v cerkvi sv. Sabine na Aventinu v Rimu. V slovenskem prevodu bi se glasil "Da bi živel, ko je umrl, je živel kot nekdo, ki bo umrl". Napis naj bi bil parafraza besed Zaleuka iz mesta Lokroi v Kalabriji. Živel je v 7. stol. pr. Kr. in bil prvi, ki je izdajal pisane zakone. Med drugim naj bi predpisal, da je mogoče vložiti tožbo šele po neuspešnem poskusu mediacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Audendo virtus crescit, tardando timor

Janez Kranjc, 2.4.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2020Avtor reka je Publilij Sirec. V dobesednem slovenskem prevodu bi se glasil S tveganjem raste pogum, z odlašanjem strah. Ko se odločimo in tvegamo, nas ni strah, če pa pomišljamo in odlašamo z odločitvijo, se strah v nas krepi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Velox consilium sequitur paenitentia

Janez Kranjc, 19.3.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2020Rek, ki bi se slovensko glasil "Hitremu nasvetu sledi kesanje", je vzet iz zbirke moralnih maksim Publilija Sirca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dixeris maledicta cuncta, cum ingratum hominem dixeris

Janez Kranjc, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 8-9/2020Rek, ki bi se slovensko glasil "Vse grde besede si izrekel, ko si o nekom dejal, da je nehvaležen", je vzet iz zbirke maksim Publilija Sirca. Ta je verjetno v prvi polovici zadnjega stoletja republike prišel v Rim kot suženj. Lastnik, ki je opazil njegovo nadarjenost, ga je šolal in osvobodil. Publilij je prevzel patronovo ime ter postal znan komik in oponašalec. Od njegovega dela se je ohranila le zbirka 700 moralnih maksim. Publilijeve maksime, ki so jih v srednjem veku znatno dopolnili, so imele vse do danes velik vpliv. Po maksimi, ki mu jo pripisujejo (Saxum volutum non obducitur musco - kotalečega se kamna ne obraste mah), naj bi bila npr. poimenovana glasbena skupina The Rolling Stones.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravo in revolucija

dr. Janez Kranjc, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 8-9/2020Lani je kot četrta knjiga žepne zbirke Pravna obzorja pri GV Založbi izšlo inavguralno predavanje profesorja Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Imel ga je v četrtek, 15. aprila 1920, na novoustanovljeni pravni fakulteti, na kateri so se s tem začela redna predavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Parentes obiurgatione digni sunt, qui nolunt liberos suos severa lege proficere

Janez Kranjc, 13.2.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2020Rek je vzet iz Petronijevega satiričnega romana Satiricon (4). Slovensko bi se glasil: Graje so vredni starši, ki nočejo, da bi njihovi otroci napredovali po strogih pravilih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Nescio nec me pudet, fateri nescire, quod nesciam

Janez Kranjc, 30.1.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 4/2020Misel je vzeta iz filozofskega spisa Pogovori v Tuskulu (Tusc. I, 60), ki ga je Cicero napisal leta 45 pr. Kr. in ga posvetil enemu od kasnejših Cezarjevih morilcev Marku Juniju Brutu. Slovensko bi se glasila "Ne vem in ni me sram priznati, da ne znam, česar pač ne znam."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Plerumque enim creditur eis, qui experti sunt

Janez Kranjc, 16.1.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2020Rek bi se slovensko glasil Običajno se verjame tistim, ki so strokovnjaki. Navaja ga Cicero v svojem spisu Topica (19, 74), ki ga je napisal slabo leto pred smrtjo na pobudo znamenitega pravnika Trebacija Teste. V njem je razdelal veščino iskanja argumentov in dokazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Samozavedanje in samozavest za polno življenje

dr. Janez Kranjc, 19.12.2019

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2019V pehanju za različnimi cilji se sodobni človek redko opredeljuje do vprašanj, kdo je, komu pripada in kakšen je njegov odnos do lastnega jezika in skupine, ki ga govori. Vse to neredko obravnavamo kot nepotrebno sentimentalnost, ki samo otežuje reševanje gospodarskih problemov (ti pa so po mnenju mnogih edini resnični problemi). Kljub temu je mogoče trditi, da lahko občutek sreče ali nesreče posameznika v pomembni meri opredeljuje občutek pripadnosti določenemu narodu in možnost udejanjanja pravic, ki se (zlasti ko gre za uporabo jezika) nanašajo na njegovo samobitnost. Zato občutljivost v zvezi z osebno in narodno identiteto pri mnogih ostaja pomemben del samozavedanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Omnia sunt incerta, cum a iure discessum est

Janez Kranjc, 12.12.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2019Rek je vzet iz Ciceronovega pisma Luciju Papiriju Petu (Fam. 9, 16, 3). Slovensko bi se glasil: Vse je negotovo, ko smo se oddaljili od prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Contemptu famae contemni virtutes

Janez Kranjc, 28.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 46/2019Rek navaja Tacit v svojih Analih (IV, 38). Slovensko bi se glasil: V zaničevanju slovesa je zaničevanje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Talis hominibus fuit oratio qualis vita

Janez Kranjc, 14.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Vaco, et omnes vacant qui volunt

Janez Kranjc, 24.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 40-41/2019Navedek je vzet iz 106. Senekovega pisma Luciliju (Se. Ep. CVI, 1). Slovensko bi se glasil: Utegnem in utegnejo vsi, ki (to) hočejo. Seneka se v pismu opravičuje za pozen odgovor. Pravi, da razlog ni bila prezaposlenost in da takih izgovorov ne gre poslušati. Kdor hoče, utegne in nihče ni na milost in nemilost izročen svojim opravilom. Vsak se sam zaplete vanje in potem prezaposlenost predstavlja kot dokaz svoje sreče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Infidelis recti magister est metus

Janez Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Misel je vzeta iz slavnostnega govora v čast cesarja Trajana, ki ga je imel Plinij Mlajši v senatu ob nastopu svojega konzulata leta 100 (Paneg. 45, 6). Slovensko bi se glasila: Strah je nezanesljiv učitelj, ko gre za to, kaj je pošteno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vulgus amicitias utilitate probat

Janez Kranjc, 29.8.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2019Avtor misli, ki bi se slovensko glasila "Množica presoja prijateljstva po koristi", je Ovidij (Ep. ex Ponto 2, 3, 8). Rodil se je leta 43 pr. Kr. Oče ga je poslal na šolanje v Rim, od koder je odšel še v Atene. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal nižje sodne in upravne funkcije. Začel je pesniti in se vključil v Mecenatov krog. Prikupne in duhovite pesmi so mu odprle pot v mondeno rimsko družbo in že pri dvajsetih letih je v njej užival ugled in naklonjenost. Ko je bil na vrhuncu slave, ga je cesar Avgust leta 8 po Kr. poslal v izgnanstvo v mesto Tomis (današnja Constan?a) ob Črnem morju, kjer je ostal do smrti leta 17. Velemesta vajeni Ovidij je v izgnanstvu zelo trpel, čeprav je verjetno v njegovih Žalostinkah (Tristia) in Pismih iz Ponta tudi nekaj pretiravanja. Ker so v Tomisu le redki govorili latinsko, se je naučil getsko in v tem jeziku tudi pesnil. Zaman pa si je prizadeval doseči pomilostitev. Kaj je bil razlog izgona, ni mogoče reči z gotovostjo. Vse kaže, da naj bi bil vedel za zaroto, ki naj bi jo glede cesarjevega nasledstva pripravljala njegova vnukinja Julija in njen mož.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Sepulchra legens memoriam perdam

Janez Kranjc, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur

Janez Kranjc, 4.7.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Emas non, quod opus est, sed quod necesse est; quod non opus est, asse carum est

Janez Kranjc, 13.6.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 23/2019Avtor reka je Kato Starejši, Cenzor (234-149 pr. Kr.). Veljal je za zgled republikanskega Rimljana, ki se je odlikoval s svojo varčnostjo, osebnim pogumom, nepodkupljivostjo in predanostjo rimski tradiciji. Menil je, da lahko gospodarstvo posameznika ali države obstane le, če se zna vzdržati nesmiselnega trošenja. Njegov rek bi se po naše glasil: "Ne kupuj tistega, kar rabiš, temveč tisto, kar je nujno; kar ne rabiš, je drago, čeprav stane le en novčič."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Omnia aliena sunt, tempus tantum nostrum est

Janez Kranjc, 23.5.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20/2019Rek je vzet iz prvega Senekovega pisma Luciliju (Ep. 1, 1, 3) in bi se po naše glasil: "Vse je tuje, samo čas je naš."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda

Janez Kranjc, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 17-18/2019Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(312)

Leto objave

2020(12) 2019(20) 2018(20) 2017(20)
2016(20) 2015(19) 2014(21) 2013(22)
2012(22) 2011(25) 2010(22) 2009(26)
2008(4) 2007(2) 2006(1) 2005(3)
2004(2) 2003(1) 2002(2) 2000(2)
1999(1) 1997(2) 1996(3) 1995(5)
1994(11) 1993(12) 1992(9) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov