O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 445)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Še nekaj besednih dvojic

dr. Nataša Hribar, 23.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2020Tudi ta teden si bomo za začetek ogledali nekaj zgledov rabe in nato razmislili, kateri od označenih izrazov je v posameznem primeru najustreznejši in zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Glagolski vid

dr. Nataša Hribar, 16.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2020Tudi v tokratnem jezikovnem kotičku se bomo za začetek spopadli s konkretnimi zgledi iz vsakdanje rabe. Oglejte si spodnji povedi in razmislite, ali sta označena glagola v njih uporabljena v ustrezni obliki ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Besedne dvojnice

dr. Nataša Hribar, 9.7.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26-27/2020Prvi poletni kotiček začenjam z besedilnimi zgledi. V njih so določena poimenovanja zapisana z dvema izrazom. Premislite, kateri izraz v skupini se vam zdi v danem kontekstu primernejši, svojo odločitev pa poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Posvetovanja z zdravniki in (s) farmacevti

dr. Nataša Hribar, 18.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2020Verjetno ga ni med vami, ki še ni slišal tiste znane "Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom". In zagotovo vas je kar nekaj, ki ste že naleteli na debate o tem, ali je treba pred drugi del priredne zveze, torej pred besedo farmacevtom, postaviti predlog ali ne. Nekateri bodo odgovorili z "ja, seveda, saj stoji pred besedo zdravnik predlog z, beseda farmacevt pa zahteva predlog s"; drugi pa bodo vztrajali pri tem, da sta z in s zgolj dve različici istega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Se na nekaj osredinjamo ali osredotočamo?

dr. Nataša Hribar, 11.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2020Tokrat si bomo ogledali dva glagola, ki ju v vsakdanjem življenju srečujemo zelo pogosto, najpogosteje v publicistiki, pa tudi v strokovnih besedilih. Za začetek vam ponujam nekaj zgledov uporabe naslovnih dveh glagolov v pravnih in publicističnih besedilih:
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pomanjševalnice

dr. Nataša Hribar, 4.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2020Nekoč sem na spletu naletela na zanimivo igro - nekdo je zapisal, da se v bolniški postelji zabava s sklanjanjem "nenavadnih" slovničnih oblik; tema je bilo sklanjanje pomanjševalnice notranjih organov. Torej: če so majhna jetra jetrca, kako se glasi dajalniška oblika pomanjševalnice? In kakšno obliko imajo v tem sklonu majhna pljuča, torej pljučka? Odgovora na obe vprašanji sta sicer na dlani, če upoštevamo slovnična pravila, a ker teh oblik ne uporabljamo prav pogosto, še zlasti pa ne v nekaterih sklonih, se tisto, kar je sicer slovnično pravilno, včasih sliši nenavadno. Jetra imajo seveda v dajalniku obliko jetrom, jetrca pa jetrcem, saj se za glasom -c končniški o premenjuje v e (-om ) -em). Pri pljučih je ravno obratno: preglas v dajalniku se zgodi pri nepomanjšani obliki (pljučem), pomanjševalnica pljučka pa ima v dajalniku nepreglašeno končnico -om (pljučkom).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Določna in nedoločna oblika pridevnika

dr. Nataša Hribar, 28.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2020Pred nekaj dnevi sem o tem vprašanju debatirala z urednico neke založbe. Zataknilo se je pri naslovu knjige, ki so jo ravno oddajali v tisk. Naj postavimo pridevnik v določno obliko ali bo bolj ustrezna nedoločna oblika? Priznati moram, da sem tudi sama tu in tam v dilemi, čeprav so mi teoretično pravila dokaj jasna. Pa poglejmo, zakaj se včasih zaplete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Predlogi izza, izpred, iznad, izpod, izmed

dr. Nataša Hribar, 14.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2020Kotiček tokrat začenjam z nekaj primeri, ki sem jih izpisala z različnih spletnih strani. V njih je označen predlog izza; premislite, ali je ta predlog v vseh primerih uporabljen pravilno, in če ni, zakaj ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Kaj štejemo in česa ne

dr. Nataša Hribar, 6.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2020Po kratkem prazničnem premoru se vračamo k sadnima namazoma, s katerima smo se ukvarjali pred prvomajskimi počitnicami. Naj spomnim: v mojem elektronskem nabiralniku se je znašlo sporočilo: "Ravno sem večerjal. V hladilniku imam dve marmeladi. Na marelični piše Sadni namaz z marelic, na češnjevi pa Sadni namaz z češnje (velika je morala biti, da so iz ene same skuhali namaz)." Vprašanje uporabe predlogov z/s in iz smo že uspeli obdelati, zmanjkalo pa nam je prostora za tisti drugi del, tj. v katerih primerih so poimenovanja za sadje, zelenjavo in podobno števna in kdaj jih uporabljamo neštevno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Predlogi: z/s in iz

dr. Nataša Hribar, 23.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15-16/2020Ko si zaprt med štiri stene, včasih počneš tudi kakšne bolj nenavadne reči, npr. bereš napise na embalaži živil. Dobila sem namreč sporočilo: "Ravno sem večerjal. V hladilniku imam dve marmeladi. Na marelični piše Sadni namaz z marelic, na češnjevi pa Sadni namaz z češnje (velika je morala biti, da so iz ene same skuhali namaz)."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Velikonočni prazniki

dr. Nataša Hribar, 9.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2020Letošnje leto je prav čudno. Še nikoli nisem dobila elektronskih sporočil na cvetno nedeljo, danes pa jih je prišlo kar nekaj. Pisala mi je tudi skupina tujih študentov, ki jih na daljavo poučujem slovenščino. Vprašali so me, kako se ta praznik imenuje po slovensko, pa sem jim odgovorila, da je to cvetna nedelja. Bili so presenečeni, da sem ime praznika zapisala z malo začetnico. A tako pač je po slovenskem pravopisu. Zagotovo ni treba ponavljati že tolikokrat zapisanega, da se imena praznikov v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (cvetna nedelja, velika noč, božič, novo leto, dan reformacije, tudi gregorjevo, silvestrovo ipd.), razen če so izpeljana iz lastnega imena (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje); veliko začetnico seveda ohranjamo pri tistih sestavinah imen, ki so že same po sebi lastna imena, a začetnica imena praznika kot celote je mala (dan Rudolfa Maistra, dan Primoža Trubarja, vrnitev Primorske k matični domovini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Poimenovanja s prenesenim pomenom ter velika in mala začetnica

dr. Nataša Hribar, 2.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 13/2020K pisanju današnjega kotička me je spodbudilo vprašanje bralca Jezikovne svetovalnice, ki je spraševal, ali se Cankarjeva dolina šentflorjanska, tema letošnje mature, piše z veliko ali z malo začetnico, kar je menda tudi eno od maturitetnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Družabne igre

dr. Nataša Hribar, 26.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2020Zajtrk je za nami, stanovanje smo pospravili, spletna domača naloga narejena, kosilo je v loncu - in kaj bomo počeli zdaj? Prav, pa se igrajmo družabne igre. Te so v teh časih na srečo dovoljene. Spomnim se, da sem kot otrok oboževala igri s kartami vojna in remi, tudi lažnivca smo pogosto igrali; ko sem bila nekoliko starejša, pa smo se dneve in dneve igrali monopoli. Tudi človek, ne jezi se je bil kar priljubljen, pa seveda črni Peter in še kaj. Ko smo dobili prve računalnike, smo proste ure preživljali ob pasjansi, še danes pa si kdaj kar na plaži v mivko narišemo "tabelo" za tri v vrsto. Vem vem, danes so med mladimi bolj kot zgoraj naštete družabne igre priljubljene različne računalniške igrice - večina fantov je kot prilepljenih na igre Minecraft, Fortnite in verjetno še katero.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Delate na inštitutu ali v inštitutu?

dr. Nataša Hribar, 19.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2020Pred kratkim sem na Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik poslala vprašanje, ki bo tema današnjega kotička. Žal dokončnega odgovora nisem dobila - predvidevam, da zato, ker ga sploh ni. Kljub temu sem se odločila, da mnenje svetovalcev delim z bralci Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Radijci in radio

dr. Nataša Hribar, 12.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 10/2020Znanka, zaposlena na lokalni radijski postaji, se je pred dnevi spomnila name, ko so se njihovi zaposleni prepirali, ali se pri sklanjanju samostalnika radio med osnovo in končnico vrine -j- ali ne (torej radio - radia/radija). Zmotil jih je zapis -ijo- v oglatem oklepaju, saj niso vedeli, kakšna je vloga oglatih oklepajev v naših normativnih priročnikih in tudi sicer v jezikoslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Novi virus

dr. Nataša Hribar, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8-9/2020Saj vem, da ga imate že vrh glave, tudi pri meni je tako, a obljubim, da bom ostala pri jezikovni obravnavi. Sploh si nisem mislila, da bi novi virus lahko postal tema jezikovnega kotička. Pa je - in to takoj, ko sem na družbenem omrežju naletela na modrovanje enega od uporabnikov, češ, zakaj mediji za poimenovanje tega virusa uporabljajo enobesedni izraz (koronavirus); po njegovem bi se to ime moralo zgledovati po že ustaljenih poimenovanjih, kakršno je - tudi to je bilo mnenje omenjenega uporabnika - na primer virus gripe; torej virus korona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Čedadski ali čedajski?

dr. Nataša Hribar, 20.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2020Na tákole sončno zimsko nedeljo je kar težko sesti za računalnik in kaj pametnega spisati. A na srečo sem si temo za kotiček zabeležila že pred nekaj časa, ko sem v nekem besedilu naletela na nedosledno uporabo tvorjenke, vrstnega pridevnika, izpeljanega iz krajevnega lastnega imena Čedad. Pridevnik je bil nekajkrat zapisan v obliki čedadski, nekajkrat pa v obliki z jotacijo, torej čedajski. Ker sem se morala odločiti, katero različico obdržati, sem malce pobrskala po normativnih virih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Kdo živi v Vrbi

dr. Nataša Hribar, 13.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2020Avtor teh znanih vrstic se je rodil v omenjenem kraju, to verjetno ve prav vsakdo izmed nas. A precej manj bi nas najbrž na prvo žogo in brez vsakega razmišljanja odgovorilo na vprašanje, kako se imenujejo prebivalci Vrbe. Tudi sama nisem bila ravno prepričana, kako je s tem, zato sem malce pobrskala po spletu in ugotovila, da se pisci poimenovanju prebivalcev te sicer znane gorenjske vasi pogosto izognejo z opisnim izrazom, npr. Prebivalci vasi Vrba so na zboru občanov sklenili ...; Na sredinem zboru krajanov Vrbe je bilo nemalo hude krvi ...; Prebivalci Vrbe, ki živijo ob občinski cesti ...; Nekateri vaščani Vrbe gradnji zahodne variante obvoznice nasprotujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Prijetno popoldne želim

dr. Nataša Hribar, 6.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5/2020'Nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost'. Takó besedno zvezo modna muha definira SSKJ, mi pa se bomo danes vprašali, ali je v naslovu navedena stavčna struktura brez dajalniškega predmeta (prijetno popoldne ti/vam želim) zgolj nova modna muha ali pa gre morda vendarle za povsem ustrezno stavčno zgradbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Prejšnji ali minuli teden

dr. Nataša Hribar, 23.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2020Svoje kotičke pogosto začenjam z besedami "V prejšnjem kotičku smo obravnavali ...". Pa sem se v nekem trenutku spomnila, da so me, ko sem še kot študentka delala v neki časopisni hiši, "naučili", da moramo pridevnik prejšnji zamenjevati s pridevnikom minuli (npr. minuli teden namesto prejšnji teden), ker je tako menda stilistično bolje. Ker pa je od takrat preteklo že kar nekaj vode, velja preveriti, kakšno je normativno stanje v zvezi s tem danes in kaj se uresničuje v splošni rabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

V času praznikov sem s strani nadrejenega prejel odpoved

dr. Nataša Hribar, 16.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2020Srčno upam, da se kaj takega ni nikomur pripetilo. Sploh pa ne med prazniki. Naslovni zgled je zgolj zbir izrazov oz. besednih zvez (zapisala sem jih v ležečem tisku), ki so v splošni rabi še kako žive, a so večinoma deležne strogega stilističnega preudarka, zato jih marsikateri lektor z veseljem prečrta in nadomesti s čim "bolj ustreznim".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Praznično proti praznikom

dr. Nataša Hribar, 19.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2019Ker se bližajo prazniki in ker bo praznično vzdušje kmalu doseglo vrhunec, naj se praznikov vsaj malce dotaknemo tudi v Pravni praksi. Rada bi zapisala, da smo imeli slovnice in pravopisa vse leto dovolj, a žal v jezikovnem kotičku, tudi če je praznični, mimo pravopisa ne moremo. Spomnili se bomo pravil uporabe velike in male začetnice pri zapisovanju imen praznikov, prav nič pa nam ne bo škodilo, če malce pokukamo še k vsem trem dobrim možem, ki nas vsako leto obiščejo v zadnjem koledarskem mesecu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kurikulum ali kurikul

dr. Nataša Hribar, 12.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2019"V formalnem izobraževanju kurikulum oz. kurikul (tudi učnik) predstavlja nabor tečajev in njihovo vsebino, ki jih ponuja šola ali univerza." Tako naslovni pojem razlaga znana spletna enciklopedija. Mi pa se bomo vprašali, ali učnemu programu s prevzeto besedo pravimo kurikulum ali kurikul, in si pogledali, kateri izraz se je v splošni rabi bolj uveljavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Oziralni odvisniki

dr. Nataša Hribar, 28.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2019Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(445)

Leto objave

2020(21) 2019(37) 2018(37) 2017(37)
2016(37) 2015(37) 2014(41) 2013(41)
2012(42) 2011(42) 2010(42) 2009(24)
2008(7)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov