O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 429)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Čedadski ali čedajski?

dr. Nataša Hribar, 20.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2020Na tákole sončno zimsko nedeljo je kar težko sesti za računalnik in kaj pametnega spisati. A na srečo sem si temo za kotiček zabeležila že pred nekaj časa, ko sem v nekem besedilu naletela na nedosledno uporabo tvorjenke, vrstnega pridevnika, izpeljanega iz krajevnega lastnega imena Čedad. Pridevnik je bil nekajkrat zapisan v obliki čedadski, nekajkrat pa v obliki z jotacijo, torej čedajski. Ker sem se morala odločiti, katero različico obdržati, sem malce pobrskala po normativnih virih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Kdo živi v Vrbi

dr. Nataša Hribar, 13.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2020Avtor teh znanih vrstic se je rodil v omenjenem kraju, to verjetno ve prav vsakdo izmed nas. A precej manj bi nas najbrž na prvo žogo in brez vsakega razmišljanja odgovorilo na vprašanje, kako se imenujejo prebivalci Vrbe. Tudi sama nisem bila ravno prepričana, kako je s tem, zato sem malce pobrskala po spletu in ugotovila, da se pisci poimenovanju prebivalcev te sicer znane gorenjske vasi pogosto izognejo z opisnim izrazom, npr. Prebivalci vasi Vrba so na zboru občanov sklenili ...; Na sredinem zboru krajanov Vrbe je bilo nemalo hude krvi ...; Prebivalci Vrbe, ki živijo ob občinski cesti ...; Nekateri vaščani Vrbe gradnji zahodne variante obvoznice nasprotujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Prijetno popoldne želim

dr. Nataša Hribar, 6.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5/2020'Nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost'. Takó besedno zvezo modna muha definira SSKJ, mi pa se bomo danes vprašali, ali je v naslovu navedena stavčna struktura brez dajalniškega predmeta (prijetno popoldne ti/vam želim) zgolj nova modna muha ali pa gre morda vendarle za povsem ustrezno stavčno zgradbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Prejšnji ali minuli teden

dr. Nataša Hribar, 23.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2020Svoje kotičke pogosto začenjam z besedami "V prejšnjem kotičku smo obravnavali ...". Pa sem se v nekem trenutku spomnila, da so me, ko sem še kot študentka delala v neki časopisni hiši, "naučili", da moramo pridevnik prejšnji zamenjevati s pridevnikom minuli (npr. minuli teden namesto prejšnji teden), ker je tako menda stilistično bolje. Ker pa je od takrat preteklo že kar nekaj vode, velja preveriti, kakšno je normativno stanje v zvezi s tem danes in kaj se uresničuje v splošni rabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

V času praznikov sem s strani nadrejenega prejel odpoved

dr. Nataša Hribar, 16.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2020Srčno upam, da se kaj takega ni nikomur pripetilo. Sploh pa ne med prazniki. Naslovni zgled je zgolj zbir izrazov oz. besednih zvez (zapisala sem jih v ležečem tisku), ki so v splošni rabi še kako žive, a so večinoma deležne strogega stilističnega preudarka, zato jih marsikateri lektor z veseljem prečrta in nadomesti s čim "bolj ustreznim".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Praznično proti praznikom

dr. Nataša Hribar, 19.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2019Ker se bližajo prazniki in ker bo praznično vzdušje kmalu doseglo vrhunec, naj se praznikov vsaj malce dotaknemo tudi v Pravni praksi. Rada bi zapisala, da smo imeli slovnice in pravopisa vse leto dovolj, a žal v jezikovnem kotičku, tudi če je praznični, mimo pravopisa ne moremo. Spomnili se bomo pravil uporabe velike in male začetnice pri zapisovanju imen praznikov, prav nič pa nam ne bo škodilo, če malce pokukamo še k vsem trem dobrim možem, ki nas vsako leto obiščejo v zadnjem koledarskem mesecu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kurikulum ali kurikul

dr. Nataša Hribar, 12.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2019"V formalnem izobraževanju kurikulum oz. kurikul (tudi učnik) predstavlja nabor tečajev in njihovo vsebino, ki jih ponuja šola ali univerza." Tako naslovni pojem razlaga znana spletna enciklopedija. Mi pa se bomo vprašali, ali učnemu programu s prevzeto besedo pravimo kurikulum ali kurikul, in si pogledali, kateri izraz se je v splošni rabi bolj uveljavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Oziralni odvisniki

dr. Nataša Hribar, 28.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2019Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kaj zastari in kaj zastara?

dr. Nataša Hribar, 21.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2019V tokratnem kotičku se bom lotila dveh glagolov, ki sta prav tako blizuzvočnici, to pomeni, da zvenita podobno, a imata različen pomen. To sta glagola zastarati in zastareti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Blizuzvočnice II.

dr. Nataša Hribar, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blizuzvočnice

dr. Nataša Hribar, 7.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2019V prejšnjem kotičku smo se seznanili s pomensko razliko med pridevnikoma številen in številčen. Tudi tokrat se bomo lotili blizuzvočnic, tj. tistih besed, ki zvenijo podobno, a imajo različen pomen. Naj vas za začetek vprašam: katerega od podčrtanih glagolov bi izbrali v spodnjih povedih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Kaj je številno in kaj številčno

dr. Nataša Hribar, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2019Na radiu sem poslušala oddajo o teku, v kateri so ves čas govorili o številčni udeležbi in številčnih tekačih. Res nisem bila prepričana, ali je pridevnik številčen v tem kontekstu oz. pomenu uporabljen pravilno. Zadevi sem hotela priti do dna, svoje izsledke pa bom v današnjem kotičku delila z vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nekatere posebnosti ženskih sklanjatev

dr. Nataša Hribar, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2019Obljuba dela dolg, pravijo, pa naj svoj dolg poravnam že kar na začetku. Rešitve nalog iz prejšnjega kotička: Poklical sem mater. Govorila sem z materjo. Telefonirala sem materi. - Ima eno hčer / dve hčeri / tri hčere. Govorila sem z eno hčerjo / z dvema hčerama / s tremi hčerami. Telefonirala sem eni hčeri / dvema hčerama / trem hčeram.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zakaj je kimono moškega spola

dr. Nataša Hribar, 19.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34-35/2019Še danes se dobro spominjam, kako sem še kot dekletce nekega dne izjavila, da je radio prižgano, oče pa me je popravil, da se ne reče tako, da je pravilno "radio je prižgan". Tudi svoje zmedenosti ob njegovem popravku se še spominjam: kako je radio lahko prižgan, ko pa vendar rečemo, da je mesto veliko in nebo modro in ... Ko sta mi po tistem starša še nekajkrat popravila to napako, sem jima začela verjeti in se nekako prisilila, da sem pridevnik ob samostalniku radio uporabljala v moški obliki, čeprav mi je bilo še dolgo po tistem to strašno čudno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Usluge in storitve

dr. Nataša Hribar, 29.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2019Povsod okoli nas kar mrgoli oglasov, v katerih nam podjetja in posamezniki ponujajo različne storitve ali usluge. Kakšna pa je sploh razlika med tema dvema izrazoma? Oglejmo si nekaj naključnih primerov in razmislimo, ali so pisci spodnjih zgledov ta dva samostalnika uporabili v ustreznih kontekstih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

O veliki večini

dr. Nataša Hribar, 22.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2019Poletni oddih je za nami in Pravna praksa že potuje s polno paro po svojih ustaljenih tirnicah. Danes se bomo ukvarjali z zvezo velika večina, ki jo v rabi zasledimo zelo pogosto, tudi v pravnem jeziku. Tega bomo vzeli za izhodišče in si ogledali dva besedilna zgleda, nato pa se bomo vprašali, ali je zveza velika večina slogovno res manj ustrezna, kot trdijo nekateri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

So predlog zavrnili kot nepotreben ali kot nepotrebnega?

dr. Nataša Hribar, 11.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2019V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Polstavki in vejica

dr. Nataša Hribar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2019Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(429)

Leto objave

2020(5) 2019(37) 2018(37) 2017(37)
2016(37) 2015(37) 2014(41) 2013(41)
2012(42) 2011(42) 2010(42) 2009(24)
2008(7)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov