O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Parlamentarni nadzor tajnih služb in pristojnosti Knovsa

dr. Anže Erbežnik, 7.11.2019

Državni zbor in državni svet, Uprava

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 42-43/2019Tajne službe in njihovo sicer nujno delovanje tudi v demokratičnem sistemu postavljajo resno vprašanje sistema zavora in ravnovesij v smislu quis custodiet ipsos custodes, torej kdo nadzira nadzornike. Vrsta afer v demokratičnih državah v zadnjem desetletju, zlasti v zvezi z novimi tehnološkimi možnostmi in problematiko terorizma, je pokazala, da vprašanje takšnega nadzora še zdaleč ni zadovoljivo razrešeno. Npr. afera NSA v ZDA v povezavi z razkritji Edwarda Snowdna, s tem povezano delovanje angleškega GCHQ, nelegalne izvensodne izročitve CIA ob sodelovanju nekaterih evropskih držav, nedovoljena prisluškovanja luksemburškega Srela, afera "selektorjev" (iskalnih pojmov) pri nemškem Bundesnachrichtendienstu (BND) v smislu delovanja za NSA itd. Tudi judikatura ESČP je razkrila problematiko zadevnega delovanja tako v smislu kavtel in nadzora kakor nazadnje v smislu množičnega prestrezanja komunikacij in strateškega nadziranja (ang. strategic monitoring). Glede na občutljivost tajnih ukrepov v smislu njihove invazivnosti, zlasti v pravico do zasebnosti (in tudi drugih pravic), in zaradi možnih zlorab je npr. ESČP postavilo veliko strožje zahteve v smislu spoštovanja načela zakonitosti kakor tudi proporcionalnosti v zvezi s posebnimi ukrepi na splošno in tudi delovanjem tajnih služb. Tako je npr. v zvezi s takimi ukrepi in delovanjem dopustilo celo nekakšno actio popularis (pritoži se lahko vsakdo, ki izkaže, da je žrtev takšnih ukrepov na podlagi njihovega samega obstoja, ne da bi bili uporabljeni zoper njega) ter stroge pogoje glede nadzora. Pri tem je dopustilo tudi zgolj parlamentarni nadzor, kar pa postavlja vprašanje obsega in kakovosti takega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Delni kopernikanski obrat Sodišča EU glede razmerja med nacionalnim ustavnim redom in pravom EU

Anže Erbežnik, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2017Sodišče EU je v zadevi M. A. S. in M. B. ("Taricco 2") revidiralo svoje stališče iz zadeve Taricco in drugi, C-105/14, z dne 8. septembra 2015 ter odprlo novo poglavje glede pojmovanja primarnosti prava EU v smislu bolj harmoničnega sobivanja z nacionalnimi ustavnimi redi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Skupni standardi EU na področju kazenskega prava v primerjavi z nacionalnimi (ustavnopravnimi) standardi - Solange Reloaded

dr. Anže Erbežnik, 10.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 27/2014Razširitev pristojnosti EU na kazenskopravnem področju po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe postavlja več pomembnih pravnih vprašanj, kot so raven varstva temeljnih pravic posameznikov in oblikovanje skupnih standardov, razmerje med pravom EU in nacionalnim ustavnim pravom, uporaba koncepta vzajemnega priznavanja in problematika dopustnosti v tujini pridobljenih dokazov. Odgovori nanje niso preprosti in zahtevajo poglobljeno vrednotenje pomena temeljnih kavtel lastnega ustavnopravnega sistema, nikakor pa ne dopuščajo lahkotnega avtomatizma glede na resnost posegov v pravice posameznika in dojemanje legitimnosti kazenskopravnega sistema, tako nacionalnega kot tudi na ravni EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kladivo čarovnic - o pomenu neodvisnosti sodstva v demokratični republiki

dr. Anže Erbežnik, 6.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 22/2013Spoznanje grozljive zgodovinske izkušnje druge svetovne vojne je, da demokracija ne pomeni zgolj vladavine trenutne parlamentarne večine, saj lahko večina, ki ni omejena z institucionalnim varstvom človekovih pravic, sprejme prav vse, tudi odpravo demokratične republike. Tako sta totalitarizma v predvojni Italiji in Nemčiji prevzela oblast z zmago na parlamentarnih volitvah, torej na podlagi procesa večinskega parlamentarnega odločanja. Bauman v svoji knjigi Modernost in holokavst nazorno prikaže, da je tudi moderna družba, ki nima ustreznih institucionalnih zavor v smislu varstva pravic posameznika, sposobna izvesti celo genocid na industrijski način. Prav tako Hannah Arendt v svoji analizi Izvori totalitarizma prikaže kot enega temeljnih dejavnikov totalitarizma zlorabo negativnih strasti množice na najbolj razdiralen način. Na podlagi take izkušnje sta bila v Zahodni Evropi po drugi svetovni vojni dosledno uvedena, po ameriškem vzoru, sistem delitve oblasti in doktrina varstva človekovih pravic s temeljem v ustavah ter vzpostavljena vplivna ustavna sodišča kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. To pomeni, da koncept sodobne demokracije, ki naj ne bi več nikoli dopustil razkroja demokratične družbe, temelji zraven večinskih volitev še na dveh dodatnih temeljih, in sicer na konceptu temeljnih človekovih pravic in njihovem ustavnopravnem varstvu ter na konceptu neodvisnega in nepristranskega sodstva, ki je enakovreden partner preostalima dvema vejama oblasti. Hkrati ameriška zgodovinska izkušnja izpred državljanske vojne tudi kaže, da se sodstvo, ki ne deluje na podlagi koncepta temeljnih človekovih pravic, ob upoštevanju načela enakosti, spremeni v svoje nasprotje in lahko celo razglasi neko skupino prebivalstva za manjvredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Prenova predkazenskega postopka zahteva temeljit premislek

Dežman Zlatko, Erbežnik Anže, 7.3.2013

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2013Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z namenom, da postane hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da bi se pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod na tako korenito spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta dva osnutka novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1), ki ju je objavilo Ministrstvo za pravosodje, z enakimi dilemami pa se soočamo tudi pri oblikovanju nadaljnjega osnutka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Detektivska dejavnost in zasebno varovanje

dr. Anže Erbežnik, 19.7.2012

Kultura in umetnost

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 28/2012Pred kratkim je pri GV Založbi izšla knjiga Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) s komentarjem in Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) s komentarjem avtorjev Simona Savskega (redaktor), mag. Borisa Grilca, mag. Srečka Jarca in mag. Zdravka Meleta. Komentar na enem mestu združuje dva zakona, ki se v delih smiselno povezujeta in prepletata, še zlasti z vidika preventive v zvezi s kaznivimi dejanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah - podhranjeno področje

Anže Erbežnik, 22.9.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 36/2011Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah postaja vse pomembnejše glede na vse večji prosti pretok med državami ter glede na možnost sodobnega transporta in komunikacij. Celoten korpus takega sodelovanja se je razvil pretežno na podlagi zagotavljanja večje učinkovitosti organom pregona, pri čemer sta bili zanemarjeni vprašanji pravic posameznika in v tej zvezi tudi dopustnosti dokazov, ki sta iz takega sodelovanja izšli. Namen tega prispevka je na kratko prikazati tri problemske sklope: (a) splošni oris sistema mednarodnopravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, (b) nedorečenost takega sistema in (c) vprašanje dopustnosti dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Odvzem premoženja nezakonitega izvora - obid kavtel poštenega postopka?

Anže Erbežnik, 25.8.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 32/2011V Pravni praksi je bil nedavno prikazan predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) z dne 30. junija 2011, ki predvideva poseben postopek za odvzem, ki ni vezan na potek kazenskega postopka in njegove kavtele, ter uvaja obrnjeno dokazno breme glede posameznikovega premoženja do pet let nazaj. Menim, da je predlog in ves koncept, na katerem sloni, ustavno vprašljiv. Hkrati pomeni trend obida kavtel kazenskega postopka z umetno preklasifikacijo v nekazenski postopek. Kot tak bo predlog zakona v primeru sprejetja zahteval presojo Ustavnega sodišča v smislu začrtanja ustavnih mej parlamentarni večinski volji. Poglejmo si glavne problematične točke predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄43

Tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih

Anže Erbežnik, 4.11.2010

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 43/2010Dne 7. oktobra 2010 je Svet EU sprejel Direktivo o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, kot jo je sprejel že Evropski parlament 16. junija na podlagi sporazuma v prvi obravnavi. S tem je bil v rekordnem času (pobuda je bila predložena 22. januarja) sprejet prvi akt na kazenskopravnem področju po začetku veljave Lizbonske pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄42

Evropski nalog za prijetje in predajo - temna stran meseca

Anže Erbežnik, 28.10.2010

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 42/2010Od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju leta 1999 dalje je bilo načelo vzajemnega priznavanja medsebojnih kazenskopravnih odločb razglašeno kot eden od temeljev sodelovanja na kazenskopravnem področju med državami članicami EU. Prvi akt, sprejet na podlagi tega načela, je bil prav Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in predajo med državami članicami. Ta institut je v uporabi nekaj let, pri čemer so se že pri njegovem prenosu v nacionalno zakonodajo pojavili številni pomisleki pred več nacionalnimi ustavnimi sodišči, pri čemer zlasti izstopa odločitev nemškega zveznega ustavnega sodišča v zadevi št. 2 BvR 2236/04. Vendar se težave s tem institutom niso končale s prenosom, pojavljajo se tudi številni problemi z njegovo praktično uporabo zaradi zelo različnih standardov in kazenskopravnih pojmovanj v državah članicah EU, ki kažejo na nujo po bistveni harmonizaciji na ravni EU. V nadaljevanju se bom osredotočil na vidik zaporniških razmer, pri katerih se sistemski problem stanja zaporov v posamezni državi članici kaže kot razlog za zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje in predajo. To pa hkrati kaže, da je asimetrija na kazenskopravnem področju v EU še zmeraj precejšnja in da je potrebnih več pomožnih ukrepov za izvajanje institutov vzajemnega priznavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄11

Kompatibilnost slovenske zakonodaje s sodbo nemškega ustavnega sodišča glede hrambe podatkov

Anže Erbežnik, 18.3.2010

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 11/2010Zvezno ustavno sodišče ZR Nemčije je z odločitvijo v združenih zadevah 1 BvR 256/08, 1 BvR 263/08 in 1 BvR 586/08 z dne 2. marca 2010 razveljavilo nemško zakonodajo o prenosu Direktive 2006/24/ES o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄9

Problem dogmatične absolutizacije ekskluzije

Anže Erbežnik, 4.3.2010

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 9/2010Nedavno je bilo mogoče zaslediti prispevek v zvezi z bombnim napadom na gorenjsko policijo.1 Pri tem se je obramba po navedbah časopisa sklicevala na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z navedbo, da "zapisnik brisa ustne sluznice datira v leto 2005, ko so mu ga odvzeli za kaznivo d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄8

Prosti pretok zdravstvenih storitev - končni sodni epilog

Anže Erbežnik, 25.2.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 8/2010Od leta 2007 dalje sem vodil polemiko z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v zvezi z razlago Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila)1 glede določb, ki se nanašajo na odobritev zdravljenja v drugi državi članici EU.2 Tako sem opozarjal, da so bila Pravila pisana pred pri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Neupoštevanje pravnega reda EU s strani slovenskega sodišča in problem neposredovanja predhodnih vprašanj

Anže Erbežnik, 24.9.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 37/2009V Sloveniji se na ravni uporabe ne upošteva pravnega reda EU na področju zdravstvenih storitev. Ta kršitev je bila pred kratkim tudi sodno verificirana,1 ne da bi bilo poprej na Sodišče Evropskih skupnosti poslano predhodno vprašanje.2
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄26

Minervina sova - eseji o človekovih pravicah

Anže Erbežnik, 3.7.2008

Kultura in umetnost

Anže Erbežnik, Anže Erbežnik, Pravna praksa, 26/2008Najnovejša knjiga dr. Boštjana M. Zupančiča The Owl of Minerva, Essays on Human Rights (Minervina sova, eseji o človekovih pravicah, Eleven International Publishing, 2008) nakazuje in razbija številne pravne mite, npr. vprašanje spora v kazenskem postopku, kjer spora v pravem pomenu besede sploh ni,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄21

Še o zdravljenju v drugi državi članici EU ? replika

Anže Erbežnik, 29.5.2008

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Anže Erbežnik, Anže Erbežnik, Pravna praksa, 21/2008Eva Godina mi očita nestrokovnost pri oceni slovenskega sistema odobritve zdravljenja v drugi državi članici EU kot neskladnega s pravnim redom EU.1 Tako navaja, da bi moral svojo kritiko usmeriti na Ministrstvo za zdravje in ne na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da je jasno, da v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Cesarjeva nova oblačila - zgodba o popolni prenovi ZKP

Anže Erbežnik, 24.4.2008

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Anže Erbežnik, Pravna praksa, 16-17/2008Nasprotujem popolni prenovi ZKP, kot je predlagana. Pri tem se moja kritika ne nanaša na delo delovne skupine, ki je do zdaj pripravila 313 členov predloga novega zakona (ZKP-1), saj je to opravila zelo strokovno in nomotehnično zelo dobro v okviru mandata, kot ji ga je podelilo Ministrstvo za pravo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄14

Praktikum za kazensko procesno pravo

mag. Anže Erbežnik, 10.4.2008

Kultura in umetnost

mag. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 14/2008univ. dipl. pravnik, master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2), pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu Kazensko procesno pravo je področje, kjer se najočitneje izraža prava narava vsake države in njenega odnosa do posameznika kot vrednega človeškega bitja. Prav tukaj se najbolj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Pravica do zdravljenja v tujini - ureditev EU in praksa Sodišča ES

Anže Erbežnik, 27.3.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 12/2008 Konferenca EU univ. dipl. pravnik, master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2), pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu Za razumevanje odobritve zdravljenja v drugi državi članici EU s strani nacionalnega zdravstvenega zavarovanja je bistveno poznavanje narave EU kot poldržavn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄1

Ustavno sodišče RS ter evropski nalog za prijetje in predajo ali "kdo se boji Virginije Woolf"

Anže Erbežnik, 10.1.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 1/2008univ. dipl. pravnik, master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2), pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu Ustavno sodišče RS je že dvakrat imelo možnost meritorne odločitve glede evropskega naloga za prijetje in predajo kot instituta vzajemnega priznavanja na kazenskopravnem področ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄49-50

Vprašanje skladnosti 17. člena ZKP z Ustavo

Anže Erbežnik, 20.12.2007

Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2007univ. dipl. pravnik, master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2), pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu V zadevi št. U-I-173/05 z dne 15. 11. 2007 (zadeva Perič) je Ustavno sodišče z osmimi glasovi proti enemu zavrglo pobudo za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o kazenskem postop...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Še o zdravljenju v drugi državi članici EU

Anže Erbežnik, 25.10.2007

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 41-42/2007Master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2), pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu Z Evo Godino Jalen z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki se je odzvala na moj prispevek o zdravljenju v drugi državi članici EU in o neustreznosti slovenskega sistema odločanja v ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄35

Odobritev zdravljenja v drugi državi članici EU

Anže Erbežnik, 13.9.2007

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 35/2007Master en études européennes (EIPA/Université Nancy 2) pravnik lingvist pri Evropskem parlamentu Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot veljajo v Republiki Sloveniji, ne omogočajo pravno sprejemljivega odločanja glede odobritve zdravljenja v drugi državi članici EU po vnaprej določenih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄14

Nekaj pogledov na predlagano novelo zakona o kazenskem postopku

Anže Erbežnik, 17.4.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 14/2003Avtor je asistent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Pričujoč članek je skrajšana verzija istoimenske podiplomske seminarske naloge pod mentorstvom dr. Katje Gotvan Šugmanove. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/96 z dne 21. 3. 2002 v zvezi s psihološko okužbo je odprl...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(25)

Leto objave

2019(2) 2017(1) 2014(1) 2013(2)
2012(1) 2011(2) 2010(5) 2009(1)
2008(6) 2007(3) 2003(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐE FGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: E

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov