O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 117
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2903)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Evropa

Primož Jamšek, 28.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Jamšek, Pravna praksa, 20-21/2020 Sreda, 13. 5. Odlikovanje za Verico Trstenjak. Avstrija je odlikovala univerzitetno profesorico dr. Verico Trstenjak za njene izjemne znanstvene zasluge s področja evropskega prava. Avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen je profesorici podelil častni
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Zaščita tujih investicij v času ukrepov zaradi epidemije

Maks David Osojnik, 14.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Maks David-Osojnik, Pravna praksa, 19/2020Epidemija bolezni COVID-19 je zamajala svetovno gospodarstvo in vlade po svetu so se odzvale s sprejetjem ukrepov, ki bi se še pred nekaj meseci zdeli nepredstavljivi. Zaprtja mej, uvozne in izvozne omejitve, zaprtje velikega dela gospodarstva, omejitve nekaterih človekovih pravic, nacionalizacija podjetij in na drugi strani ukrepi za podporo gospodarstvu bodo intenzivno vplivali tudi na tuje investicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Evropa

Patricij Maček, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2020 Torek, 5. 5. Romunija. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo proti Romuniji zaradi odstavitve nekdanje vodje specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji Laure Codrute Kövesi leta 2018. Kot je odločilo ESČP, je romunska vlada kršila pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Nacionalna identiteta kot sredstvo za omejevanje pravice do osebnega imena?

Jeršič Mark, Sajovic Kristina, Samobor Ana, Tacer Lucija, 14.5.2020

Varstvo človekovih pravic

Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer, Pravna praksa, 19/2020Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Evropa

Patricij Maček, 6.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2020 Torek, 21. 4. Nizozemska. Zdravniki na Nizozemskem bodo lahko izvajali evtanazijo pri bolnikih s hudo obliko demence, tudi če po predhodno izraženi volji ne bodo več izražali eksplicitne želje po smrti, je razsodilo nizozemsko vrhovno sodišče. Sodišče je odločalo na p
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Evropa

Patricij Maček, 23.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15-16/2020 Sreda, 8. 4. Poljska. Sodišče Evropske unije (EU) je Poljski odredilo, da mora takoj prekiniti delovanje spornega disciplinskega senata vrhovnega sodišča za sodnike, dokler ne bo samo razsodilo, ali je senat v skladu z evropsko zakonodajo v zadostni meri neodvisen. S
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Evropska svetovalnica

Patricij Maček, 23.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15-16/2020Dne 1. maja 2020 bo preteklo že 16 let, odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo (EU), na katero je s tem prenesla del izvrševanja svojih suverenih pravic. S pristopom k EU so se državljanom in prebivalcem Slovenije odprle različne nove priložnosti. Pri njihovem prepoznavanju in uresničevanju skrbijo številne organizacije, med njimi tudi Evropska svetovalnica. Ta - kot je opisano na njeni spletni strani - svetuje na področju pridobivanja nepovratnih in drugih sredstev iz evropskih skladov ter prijavljanja na razpise. Glede nepovratnih sredstev je pojasnjeno, da jih je mogoče pridobiti iz centraliziranih ali decentraliziranih programov EU, Evropska svetovalnica pa svetuje pri izdelavi poslovnega načrta in iskanju aktualnih virov nepovratnih sredstev v Sloveniji in EU. Poleg tega nudi davčno svetovanje, računovodske storitve, svetovanje o delovnih razmerjih, svetovanje s področja poslovanja, pravno svetovanje, posredovanje nepremičnin, mediacijo in izobraževanja z navedenih področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Mednarodne investicije na spornih ozemljih

Žaklin Butinar, 9.4.2020

Gospodarski razvoj

Žaklin Butinar, Pravna praksa, 14/2020Mednarodnopravni investicijski režim na spornih ozemljih je trenutno še nerazvito področje mednarodnega javnega prava. A vendar gre za zelo pomembno področje, saj so arbitražni tribunali soočeni z vse več spori, ki izvirajo iz mednarodnih investicij na spornih ozemljih. Veliko takšnih ozemelj je namreč obdarjenih z naravnimi bogastvi ali so kako drugače zanimiva za tuje investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Evropa

Patricij Maček, 9.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2020 Ponedeljek, 30. 3. Madžarska. Madžarski parlament je sprejel zakonodajo o izrednih razmerah, s katero so izredne razmere ob pandemiji koronavirusa COVID-19 podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, premier Viktor Or
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Globalno zdravstveno pravo

Živa Cotič Zidar, 9.4.2020

Zdravstveno varstvo ljudi

Živa Cotič-Zidar, Pravna praksa, 14/2020V času, ko naše življenje kroji epidemija koronavirusa, se naš svet hitro in neizprosno oži. Naše osebno življenje je (z nekaj sreče) utesnjeno med štiri stene, stiki s tistimi, ki naše življenje bogatijo, so postali izjema, in ne pravilo. Na televizijskih in računalniških zaslonih spremljamo dogajanje po svetu, pri čemer postaja vse bolj očitno, da so države pri obvladovanju epidemije prepuščene same sebi, z izjemo občasnih izrazov dobre volje drugih držav, ki so pripravljene priskočiti na pomoč. Mednarodna skupnost, ki jo na področju zdravja uteleša Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, ang. World Health Organization, WHO), se na epidemijo odziva medlo in zadržano, predvsem s tehničnimi priporočili državam, kako naj pristopijo k zajezitvi števila okužb. Za razrešitev te globalne krize tovrsten pristop najverjetneje ne bo zadostoval. Ohranjanje globalnega zdravja je namreč v današnjem svetu, ki ga definira proces globalizacije, mogoče le s skupnim, usklajenim ravnanjem vseh držav, ki ga podpira globalno zdravstveno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije

Zoran Skubic, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa

Patricij Maček, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2020 Ponedeljek, 23. 3. Odziv na pandemijo. Evropska komisija (EK) je kot del svoje strategije za hiter, odločen in usklajen odziv na pandemijo koronavirusa predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Klavzula bo državam članicam omogočil
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Merjenje utripa pravosodnega srca Evrope pred prihodom COVID-19

Aljoša Polajžar, 26.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 12/2020Piše se januar 2020. Meje med državami so odprte. Mestni in delovni vrvež intenziven. COVID-19 v Evropi neopazen. Avtobusi en za drugim prevažajo skupine potnikov, ki brezskrbno uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja - ne zavedajo se, da bo ta kmalu upravičeno omejena. Med njimi smo med 14. in 17. januarjem bili tudi mi. Skupina 40 študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru se je pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl odpravila na strokovno ekskurzijo v "pravosodni srci" Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kaj počnejo centralne banke, ko je kriza

Črt Jakhel, 26.3.2020

Finance in bančništvo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 12/2020V sedanjem kriznem tempu v gospodarstvu in politiki je težko ostati ažuren, zlasti če je treba besedilo oddati nekaj dni pred objavo. Zato se posvetimo temi, ki je stalnica, hkrati pa izjemno aktualna - kakšna je vloga centralnih bank v kriz
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Evropa

Patricij Maček, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 12/2020 Ponedeljek, 16. 3. Ukrepi na državnih mejah. Evropska komisija (EK) je v okviru izrednih razmer na področju koronavirusa COVID-19 državam članicam predstavila smernice glede ukrepov za upravljanje meja s ciljem varovanja zdravja ob ohranjanju celovitosti notranjega
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vračilo davka na dividende investicijskemu skladu nerezidentu

Alenka Antloga, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 12/2020Köln-Aktienfonds Deka (KA Deka), nekdanji investicijski sklad s sedežem v Nemčiji, je bil v Nemčiji oproščen plačila davka na dobiček. Imel pa je tudi delnice družb s sedežem na Nizozemskem in je iz tega naslova prejel tudi dividende. Sodišče Evropske unije (SEU) je na predlog nizozemskega vrhovnega sodišča (predložitveno sodišče) v okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podalo razlago 63. člena PDEU v okviru spora med KA Deka in nizozemskim državnim sekretarjem za finance glede vračila davka na dividende, ki ga je KA Deka plačal od dividend delnic v družbah na Nizozemskem v davčnih letih od 2002/2003 do 2007/2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"?

Zoran Skubic, 26.3.2020

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Umik priznanja države - primer Kosova

Danijel Igrec, 19.3.2020

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Danijel Igrec, Pravna praksa, 11/2020Države so prvotni in najpomembnejši subjekti mednarodnega prava. Zato ne preseneča dejstvo, da se kopica člankov in razprav ukvarja ravno z vprašanjem priznanja držav. Po drugi strani pa je malo takih, ki bi pozornost namenjali vprašanju umika priznanja ter praksi držav na tem področju. Ta tema je postala še posebej aktualna v zadnjem času, ko je nekaj članic OZN umaknilo priznanje Kosova. Namen tega prispevka je predstaviti možne razloge za umik priznanja ter se dotakniti vprašanja, ali bi lahko umik priznanja Kosova s strani nekaterih držav vplival na bilateralne odnose med Ljubljano in Prištino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

(Ne)zadostni ukrepi države za zagotovitev dostopa do pitne vode za romsko skupnost?

Jerneja Turin, 19.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Jerneja Turin, Pravna praksa, 11/2020Pravica do pitne vode je zaščitena v okviru mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Slovenija, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Neločljivo je povezana tako s pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja kot tudi s pravico do življenja in človekovega dostojanstva. Posebej jo priznava tudi naša ustava. Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice poudarja, da morajo v zvezi z njo države posebno pozornost posvetiti tistim posameznikom in skupinam, ki se tradicionalno srečujejo s težavami pri dostopu do pravice do vode, vključno z manjšinskimi skupnostmi. Po mnenju odbora morajo države sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo ogrožena območja, vključno z neformalnimi naselji, dostop do ustrezno vzdrževane vodovodne infrastrukture, nobenemu gospodinjstvu pa ni dovoljeno preprečiti dostopa do vode zaradi statusa bivališča ali zemljišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Evropa

Patricij Maček, 19.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2020 Torek, 10. 3. Pitna voda. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode proti Sloveniji. Slovenija je pred sodiščem argumentirano dokazala, da ni kršila treh členov Evropske konvencije o varstv
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 117 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(79) 48(71) 47(68) 46(51)
45(55) 45-46(22) 44(66) 43(54)
42(22) 42-43(20) 41(6) 41-42(39)
40(1) 40-41(27) 39(22) 39-40(43)
38(48) 38-39(8) 37(47) 36(42)
36-37(32) 35(55) 34(52) 34-35(1)
33(64) 32(15) 32-33(1) 31-32(67)
30-31(22) 29-30(61) 28(55) 28-29(23)
27(77) 26(69) 25-26(7) 24(5)
24-25(71) 23(68) 22(55) 22-23(1)
21(51) 21-22(5) 20(46) 20-21(19)
19(71) 18(68) 18-19(1) 17(9)
Več...

Leto objave

2020(54) 2019(91) 2018(164) 2017(190)
2016(192) 2015(233) 2014(232) 2013(226)
2012(248) 2011(253) 2010(237) 2009(284)
2008(282) 2007(154) 2006(20) 2005(4)
2004(1) 2003(1) 2001(2) 2000(3)
1998(5) 1997(11) 1996(3) 1994(6)
1993(4) 1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov