O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 47
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1165)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik, 5.12.2019

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2019Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Stanje prava ter vloga pravnikov v Sloveniji in širše

dr. Rajko Knez, 24.10.2019

Pravoznanstvo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 40-41/2019Ni mi dano veliko možnosti, da bi v javnosti podal nek splošen in širši pogled stanja prava in vloge pravnikov v Sloveniji in širše. Velja, da moramo biti sodniki načelno zadržani. A danes imam priložnost za takšna razmišljanja. Dnevi slovenskih pravnikov so miljé kritičnih misli. Zahvaljujem se organizatorjem za priložnost nagovora. To mi veliko pomeni in sem počaščen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Temelji pravne države

Patricij Maček, 19.9.2019

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 34-35/2019"Menim, da lahko o polno delujoči pravni državi govorimo šele, ko so enako obravnavani vsi, ki se - če se slikoviteje izrazim - morda ne pišejo prav, so morda drugačne barve kože, vere ali narodnosti, morda vse od naštetega," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Temelji pravne države, ki je na pobudo Vrhovnega sodišča potekala 6. septembra 2019 v Veliki dvorani Državnega zbora, povedal predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

XVII. Nomotehnični dnevi

Patricij Maček, 18.7.2019

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019Na PF Univerze v Ljubljani so letos, 22. maja 2019, potekali že XVII. Nomotehnični dnevi, katerih koordinator je bil tokrat zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Albin Igličar. Dogodek, na katerem so udeleženci razpravljali o različnih odprtih vprašanjih nomotehnike, so organizirali Inštitut za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani, Služba Vlade za zakonodajo in PF Univerze v Ljubljani. Seminar sta s pozdravnima nagovoroma otvorila direktor Inštituta za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude ter direktor Službe Vlade za zakonodajo Rado Fele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Stanko Lapajne (1878-1941): imeti svoj glas

dr. Karmen Lutman, 6.6.2019

Pravoznanstvo

dr. Karmen Lutman, Pravna praksa, 21-22/2019Stanko Lapajne velja za enega največjih slovenskih civilistov in utemeljitelja mednarodnega zasebnega prava pri nas. Kot redni profesor za obče državljansko ter meddržavno zasebno in kazensko pravo je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani poučeval od leta 1920, v letih 1932 in 1933 pa je bil tudi njen dekan. S svojim obširnim znanstvenim opusom je spodbudil pravni napredek na področju splošnega civilnega in mednarodnega zasebnega prava, cilj njegovega dela pa je bil, kot sam zapiše, "izkoristiti vsak dober teoretični izsledek za popolnejšo normo legis ferendae".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji?

dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Strojno učenje, (med)jezikovne tehnologije in pristranosti

dr. Marko Robnik Šikonja, 21.3.2019

Pravoznanstvo

dr. Marko Robnik-Šikonja, Pravna praksa, 12/2019Področje umetne inteligence razvija pristope, ki posnemajo človeško inteligenco, pri čemer zajema iz računalništva, psihologije, nevrologije, matematike, logike, jezikoslovja in filozofije. Razvite tehnike so že uporabljene na praktično vseh področjih človekovega delovanja. V prihodnje bo umetna inteligenca vplivala tudi na pravne poklice. V zadnjem času je namreč prišlo do velikega napredka pri razumevanju naravnega jezika. Dosežki kot npr. odlično strojno razpoznavanje govora, vse boljši rezultati strojnega prevajanja, pravilno razvrščanje dokumentov in uporabni povzetki so večinoma posledica napredka na področju globokih nevronskih mrež. Razumevanje naravnega jezika iz besedil z globokimi nevronskimi mrežami posnema ljudi. Zaporedje mrežnih slojev postopno gradi pomensko predstavitev besedila: začne z znaki ali besedami in skozi sloje napreduje v vse bolj abstraktno predstavitev pomena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Miselni tok ločenih mnenj

dr. Ciril Ribičič, 21.2.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 8/2019Ustavno sodišče se je tri leta, ESČP pa potem še deset let ukvarjalo s primerom odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žaljivih besed na račun izvedencev v kazenskem postopku, v katerem je njegovemu klientu grozila 30-letna zaporna kazen. Obe odločitvi, prva, ki je bila za pritožnika negativna in jo je sprejelo ustavno sodišče, ter druga, ki je bila zanj pozitivna (kršitev svobode izražanja) in jo je sprejelo ESČP, sta očitno dozorevali postopno. Niti v prvem niti v drugem primeru sodniki niso bili soglasni in so napisali obsežna ločena mnenja s strokovno argumentacijo za in proti. To dokazuje, da zadeva ni bila enostavna, zato je odveč povzdigovanje glasu in diskvalificiranje drugače mislečih, še posebej pa evropskih sodnikov, tistih, ki so bili v večini, ali tistega, ki je ostal v manjšini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pomen Pravnega terminološkega slovarja za pravno stroko in njen razvoj

dr. Aleš Novak, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 43/2018Si lahko zamislimo jezik, ki bi ga razumeli le mi sami? Si lahko predstavljamo, da bi besedi podelili pomen, ki bi ga poznali le mi in ga ne bi želeli nikoli deliti z drugimi? Problem zasebnega jezika, kot je problem poimenoval veliki avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, nas postavlja pred vrsto izzivalnih vprašanj. "Zakaj moja desna roka," se vpraša v svojih Filozofskih raziskavah, "ne more podariti denarja moji levi roki?" Prav res. "Desnica lahko napiše darilno listino in levica lahko podpiše potrdilo o plačilu" (odsek 104). Tisto, kar se nam morda zdi frivolno filozofsko igračkanje s pomeni, pa nam pravzaprav razkriva pomembna spoznanja o jeziku in njegovi vlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kdor teče, slabo ne misli

dr. Jože Mencinger, 4.10.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 38/2018Tako bi lahko rekli za našega predsednika, ki povsod, tudi po New Yorku, kaže svojo strast do teka in še mnogo bolj do posnetkov svojega teka, s katerimi razveseljuje podanike. Tudi tiste, ki nismo poslušali njegovega govora v palači Združen
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Ne koalicijska pogodba, ampak koalicijski sporazum

dr. Albin Igličar, 13.9.2018

Vlada, Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 34/2018Odločitev političnih strank, ki po parlamentarnih volitvah 2018 s svojimi ministri vstopajo v Vlado Republike Slovenije, da dokument o medsebojnem sodelovanju poimenujejo kot koalicijski sporazum, je pravilna in utemeljena. Čeprav je v vsakdanjem jeziku politikov in v novinarskih prispevkih pogosto govora o koalicijski pogodbi, je ta akt glede na vsebino, naravo in namen ustrezneje imenovati koalicijski sporazum. Zaradi natančnosti izražanja in večje povednosti slovenskega jezika naj bi izraz pogodba ostal rezerviran za pravni dokument oziroma pravni akt. Za dokument politične narave, kar je dogovor med političnimi strankami, pa je primeren izraz koalicijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Religijsko javno pravo

mag. Sebastijan Valentan, 23.8.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2018Če je kdo že v prejšnjem članku o kanonskem ali cerkvenem pravu na sploh izvedel kaj novega, potem mu bo vsebina, ki se skriva za današnjim naslovom, še novejša. Predstavljen bo za slovenski prostor nenavaden in doslej v glavnem neuporabljen izraz, ki se dotika področij, na katerih država pravno ureja razmerja s Katoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 47 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(36) 48(19) 47(23) 46(11)
45(20) 45-46(4) 44(23) 44-45(1)
43(19) 43-44(2) 42(9) 42-43(9)
41(4) 41-42(9) 40(1) 40-41(11)
39(12) 39-40(15) 38(17) 38-39(3)
37(15) 37-38(2) 36(20) 36-37(8)
35(22) 35-36(2) 34(18) 34-35(1)
33(16) 33-34(1) 32(4) 32-33(2)
31(3) 31-32(21) 30(3) 30-31(6)
29(6) 29-30(16) 28(15) 28-29(4)
27(22) 27-28(2) 26(27) 26-27(1)
25(10) 25-26(2) 24(17) 24-25(20)
Več...

Leto objave

2019(16) 2018(29) 2017(62) 2016(78)
2015(79) 2014(88) 2013(106) 2012(71)
2011(50) 2010(54) 2009(44) 2008(58)
2007(60) 2006(34) 2005(33) 2004(34)
2003(34) 2002(35) 2001(26) 2000(26)
1999(13) 1998(9) 1997(23) 1996(11)
1995(19) 1994(14) 1993(20) 1992(11)
1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov