O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 20-21, 28. 5. 2020 > Kazalo

UVODNIK

"Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga"

Nevenka_Sorli.jpg

Nevenka Šorli

Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.

IZPOSTAVLJAMO

Najemi in zakupi poslovnih prostorov

Franci Gerbec, Robert Geisler

Franci_Gerbec.jpg
S sprejetim vladnim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se je odprla med drugim tudi predolgo zaklenjena Pandorina skrinjica sedanje zakonske ureditve najemnih oz. zakupnih razmerij za poslovne stavbe in poslovne prostore ter nekaterih drugih v zakup (najem) vzetih stvari. Vrsto let je zlasti poslovna, deloma pa tudi sodna praksa opozarjala predvsem na nujnost ukinitve verjetno najstarejšega še veljavnega zgodovinskega relikta...

Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

Zoran Skubic

Zoran_Skubic.jpg
Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre...

Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini

dr. Andrej Friedl

Andrej_Friedl.jpg
Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela...

VSEBINA

Nevenka Šorli

Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.

Franci Gerbec, Robert Geisler

S sprejetim vladnim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se je odprla med drugim tudi predolgo zaklenjena Pandorina skrinjica sedanje zakonske ureditve najemnih oz. zakupnih razmerij za poslovne stavbe in poslovne prostore ter nekaterih drugih v zakup (najem) vzetih stvari. Vrsto let je zlasti poslovna, deloma pa tudi sodna praksa opozarjala predvsem na nujnost ukinitve verjetno najstarejšega še veljavnega zgodovinskega relikta nekdanjega pravnega sistema na področju civilnega prava, to je Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Gre za zakon, ki je bil sprejet v popolnoma drugem ustavnopravnem in družbenoekonomskem sistemu, ki je samo deloma temeljil tudi na klasični civilni lastnini nepremičnin, predvsem na poslovnih stavbah in prostorih v lasti fizičnih oseb, kolikor niso bili nacionalizirani z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč leta 1958. Za ta zakon je značilna visoka stopnja in možnost intervencije države in lokalnih skupnosti v urejanje najemnih razmerij glede poslovnih stavb in poslovnih prostorov. Značilna in za tisti čas pravzaprav nekoliko presenetljiva je bila tudi zakonska usmerjenost v privilegiranje položaja najemodajalcev in nižja stopnja zaščite najemnikov.

Dida Volk

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A so določeni prejemki izvzeti iz (sodne) izvršbe, davčne izvršbe in postopka osebnega stečaja. Na podlagi 93. člena ZIUZEOP pa je izvršba (in tudi davčna izvršba) odložena od 11. aprila 2020 dalje.

Zoran Skubic

Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...

mag. Janez Tekavc

Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) je bil Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) dopolnjen tako, da sta mu bila dodana dva člena. Ta člena naj bi rešila težave turističnih agencij zaradi njihove obveznosti, da morajo potrošnikom vrniti vplačane zneske za turistične aranžmaje, ker potovanj ni bilo mogoče opraviti zaradi odrejenih omejitev ob koronavirusu.

Igor Vuksanović

Člen 1 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se glasi: "Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa." Zakon o sodiščih (ZS) v prvem poglavju drugega dela (glej člene 97-101) določa, da v "civilnih pravdnih" zadevah na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča splošne pristojnosti.

mag. Uroš Goričan

Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.

Danijel Igrec

Pravo kot civilizacijski pojav varuje vrednote, ki so del našega življenjskega sveta. Ena od najpomembnejših vrednot človeške družbe je tudi delo, zato so razmerja v zvezi z njim predmet pravnega urejanja. Naloga delovnega prava je poleg usklajenega delovnega procesa zagotoviti tudi ustrezno varnost delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. V praksi pa delodajalci nemalokrat zanemarjajo varstveno funkcijo delovnega prava, kar se še posebej kaže pri zlorabah prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Namen prispevka je predstaviti zakonsko ureditev odpovedi iz poslovnega razloga, prikazati njene najpogostejše zlorabe ter povzeti ključne ugotovitve sodne prakse s tega področja.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Človeštvo je v zgodovini doživelo in preživelo več epidemij, nobena pa ni bila smrtonosnejša in grozljivejša kot epidemija bubonske kuge v 14. stoletju, znana kot črna smrt, ki naj bi vzela več kot tretjino tedanjega prebivalstva ter za vedno spremenila obličje Evrope. Bila je eden pomembnejših vzrokov za razpad fevdalnega družbenega sistema in za moralno krizo Rimskokatoliške cerkve. Izraz črna smrt se je za do sedaj najhujšo epidemijo začel uporabljati šele štiri stoletja kasneje, prišel pa je iz švedščine (swarta döden). Kugo so iz Azije, natančneje s Krimskega polotoka, v Evropo prinesli trgovci iz Genove, najprej v Italijo, od koder se je razširila po vsej Evropi, opustošila mesta in vasi, za seboj pa pustila milijone trupel.

Miha Hočevar

Uporaba avtonomnih pravnih virov je v gospodarskem pogodbenem pravu zelo razširjena, pri čemer gradbeništvo ni izjema. Pravila, ki jih razvijajo strokovne organizacije, med katerimi so med najpomembnejšimi t. i. pogodbe FIDIC, pomenijo dobrodošlo pridobitev za uspešnejše vodenje investicijskih projektov. Ker pa so takšna pravila v pogodbeno razmerje strank vnesena preko njihove pogodbene avtonomije, lahko pride do kolizije s kogentnimi predpisi merodajnega prava.

mag. Boštjan J. Turk

Že zdaj je jasno, da bo imela bolezen COVID-19 enormne posledice po svetu - tako v zdravstvenem kot tudi v humanitarnem, ekonomskem, finančnem in psihološkem smislu. In čeprav spadam med tiste, ki jim je ob nastopu negativnega dogodka precej bliže pozitivni, konstruktivni pristop oziroma razmišljanje o tem, kaj se lahko iz negativne izkušnje dobrega naučim za prihodnost - saj sem trdno prepričan, da je pestovanje negativnih čustev ali/in načrtovanje destruktivnih maščevalnih "odisejad" zoper domnevne krivce nespametno in brezplodno početje -, pa obstajajo tudi pomembne izjeme, pri katerih ne smemo opustiti ali ignorirati iskanja krivde za nek dogodek.

Tomaž Pavčnik

Po zaostritvi Odloka se več ni dalo niti na Kucelj in Gradišče, še manj na Pokojišče, Vremščico, niti k svetemu Tomažu, kamor vse smo sprva z družino bežali v osamo narave, v oazo svobode. Ostal je le še zelen prirastek na vzhodnem delu ljubljanske mestne občine. Ko smo na prvem izmed lokalnih koronaizletov parkirali v Podlipoglavu, sem se spomnil pokojne babice. Med šolskimi počitnicami naju je s sestrično večkrat napokala v svojega fička in pripeljala sem nabirat borovnice. Osemintrideset let je od tedaj. To vem zato, ker je sestrična med nabiranjem prepevala komad od Nicole, ki je tisto leto zmagal na Evroviziji. Od tistih časov sem zdaj prvič tu.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc

Bistvo prvega svežnja pomoči ob koronavirusu je bila delitev "helikopterskega denarja" - tudi tistim, ki nikoli ne bodo imeli nižjih dohodkov zaradi korone. Dobili so univerzalni temeljni dohodek. Dvesto evrov so dobili zaposleni v gospodarstvu, nekaj upokojenci, pa študentje in espeji ... 80 odstotkov plače si dobil, tudi če zate ni bilo dela. Po kolektivni pogodbi delavcem v javnem sektorju pripada do 65 odstotkov višja plača v obdobju pandemije in ta dodatek bodo sedaj dobili vsi - tudi tisti, ki so domnevno "delali od doma", ali oni, ki so okužbo prinesli s smučanja v Italiji. Da bi bila mera polna, javni sektor zahteva izplačilo 600 evrov solidarnostne pomoči in dodatek za nevarnost za vse (tudi tiste, katerih delo ni bilo nič bolj nevarno)!

dr. Matjaž Ambrož

Že dalj časa imam načrte. Ko bosta čas in volja v ustreznem sozvočju, nameravam sestaviti seznam smrtnih grehov kolumnistov, torej seznam pripovednih prijemov, ki mi gredo v kolumnah najbolj na živce. Seznam bo kar dolg, nisem ga še povsem domislil, skoraj zagotovo pa bo na njem samoreferenčnost, to je tisti prijem, saj veste, ko napišeš: "Pisec teh vrstic je že pred časom pronicljivo opozoril ..."

dr. Andrej Friedl

Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela pacta sunt servanda omogočata ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja ob upoštevanju načela enake vrednosti dajatev. Obe doktrini sta razvili pravila kot pravne standarde, ki jih je treba uporabiti v konkretnih primerih. Zaradi različnih izpeljav obeh doktrin v evropskem kontinentalnem sistemu civil law in v sistemu common law pa njihova uporaba ni mehanična, kot si predstavljajo podjetja, ki npr. ob zadnji pandemiji naprošajo gospodarske zbornice, naj jim izdajo splošno potrdilo, da gre za višjo silo.

Pooblastilo je listina, s podpisom katere ena oseba (pooblastitelj) pooblasti drugo osebo (pooblaščenec) za zastopanje v svojih zadevah. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ne vsebuje določb o pooblaščanju, zato se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z listino stranki določita meje in časovno veljavnost pooblastila.

REK - Na pobudo davčnih zavezancev podaljšujemo rok za oddajo REK obrazcev za izplačilo plače in nadomestilo plače za obdobje marec 2020 in april 2020 do 31. maja 2020. V primeru predložitve REK-1 obrazca za plačo, po datumu izplačila plače, naj zavezanec izbere vrsto dokumenta R.

dr. Nana Weber

V garancijskem roku sem prodajalca opozoril na napake na kupljeni stvari - avtomobilu, na kar mi je odgovoril, da potrebuje dodatno dokumentacijo. Te dokumentacije nimam, saj jo ima on, kar sem mu tudi pisno pojasnil. Prodajalec mi je odgovoril, da uveljavljanja garancije še ni zavrnil, a nima dokumentacije. Spet sem napisal, da je dokumentacija pri njem in da sem dostavil vse, kar imam, ter da prosim za odpravo napak. Prodajalec na to ni odgovoril. • Kako lahko dosežem odpravo napak?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec je delavcem, ki so delali, za marec, april in maj izplačal krizni dodatek. • Ali se v primeru, da bo delavec v bolniškem staležu npr. junija, v osnovo, od katere se izračunava nadomestilo plače za bolniško, všteva tudi krizni dodatek?

Špela Peršl

Zaradi slabih odnosov s hčerino družino od lanskega leta nimam nobenih stikov z vnukom, ki ima 14 let. • Ali imam kot stari starš kakšno možnost, da bi vzpostavil stike z vnukom?

Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 2/2019 z dne 12. junija 2019 se zavrne.

Po posredovanju Varuha človekovih pravic (Varuh) so do višjega nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela upravičeni tudi bolniki z respiratornim obolenjem, ki niso bili testirani na COVID-19, pa izbrani osebni zdravnik ugotovi, da so bili v (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19 (npr. družinski član ipd.) in pri kateri je bila okužba s testiranjem tudi potrjena.

Matej Vošner

Računsko sodišče RS je revidiralo ureditev in nadzor nad prejemki direktorjev gospodarskih družb v lasti Republike Slovenije (RS) in lokalnih skupnosti (LS), posredno pa je s spletno raziskavo revidiralo tudi prakso izplačevanja prejemkov direktorjev družb.

Če naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, je tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, tudi, če je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben). Z vidika pravice do izjave pa zadošča, da je naslovnik na vrnitev konkretne pošiljke sodišču opozorjen s tipskim obvestilom za primer osebne vročitve v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, v katerem je navedeno tudi, da bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo njegovo vročitev, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben.

dr. Klemen Pohar

Znamka, kot nekatere druge pravice intelektualne lastnine, daje svojemu imetniku razmeroma široko polje zaščite, ki se ne nanaša zgolj na prodajo izdelkov oziroma storitev. Pravice iz znamke tako med drugim obsegajo tudi pravico preprečiti tretjim osebam uporabo znaka s prepovedjo ponujanja blaga, označenega z znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene. Težava v zvezi s prepovedjo skladiščenja pa je, da blaga včasih ne skladišči njegov lastnik oziroma uvoznik, temveč tretje osebe, ki se ukvarjajo zgolj s shranjevanjem in odpremo blaga (ne pa tudi njegovo prodajo). Pri tem postavi vprašanje, ali lahko imetnik znamke uveljavlja svoj zahtevek tudi zoper tako osebo.

Borut Leskovec, Gregor Kovačič

Kot vsako leto je tudi letos Državna revizijska komisija (DKOM) kot poseben, neodvisen in samostojni organ pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil pripravila letno poročilo o delu v preteklem letu. Čeprav je poročilo DKOM v prvi vrsti namenjeno nadzoru zakonodajne veje oblasti nad njenim delom, pa informacije in statistični podatki v poročilu hkrati nudijo celovit pregled stanja na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil za vse udeležence - ponudnike, naročnike in nasploh vse, ki se s področjem javnega naročanja poklicno ukvarjamo.

Tim Horvat

Tretje predavanje iz serije Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti je 15. maja 2020 pripravil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Obravnaval je zanimivo temo staranja možganov, ki se dotika prav vsakogar, ki ima možgane.

Tomaž Pavčnik

V času, ko so bile knjigarne in knjižnice za zapahi, je izšla monografija Andraža Terška. Obenem gre za avtorja istoimenskega člena v novem Komentarju Ustave Republike Slovenije (KURS 2019). Kaj torej prinaša samostojna knjižna izdaja?

Lora Briški

The Rule of Five: Making Climate History at the Supreme Court (Pravilo petih: zgodovinska podnebna sodba Vrhovnega sodišča) Richard J. Lazarus (Belknap Press: An Imprint of Harvard University Press, marec 2020,

dr. Nataša Hribar

Pred nekaj dnevi sem o tem vprašanju debatirala z urednico neke založbe. Zataknilo se je pri naslovu knjige, ki so jo ravno oddajali v tisk. Naj postavimo pridevnik v določno obliko ali bo bolj ustrezna nedoločna oblika? Priznati moram, da sem tudi sama tu in tam v dilemi, čeprav so mi teoretično pravila dokaj jasna. Pa poglejmo, zakaj se včasih zaplete.

Urša Ravnikar Šurk

Sodišča bodo nove zaostanke reševala s skrajšanimi sodnimi počitnicami. Te bodo letos od 1. do 15. avgusta. V času pandemije so na sodišču obravnavali le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah niso tekli. Ponovno delovanje sodišč v celoti je predvideno od 1. junija dalje, ko bodo začeli teči vsi sodni roki.

Primož Jamšek

Ponedeljek, 11. 5. Pogrebna in pokopališka dejavnost. Tokrat je Ustavno sodišče imelo na mizi presojo ustavnosti dveh določb, in sicer (i) devetnajste alineje drugega odstavka 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki občinam omogoča uvedbo nove lokalne

"Splošno sprejeti princip komuniciranja je pač takšen, da večji kot je doseg tvojih besed in delovanja, večja naj bi bila tudi zadržanost; ali drugače povedano, več ljudi, kot te sliši, bolj moraš paziti na učinek lastnih besed in dejanj." (Sodnik kazenskega oddelka Okrožn

Primož Jamšek

Sreda, 13. 5. Odlikovanje za Verico Trstenjak. Avstrija je odlikovala univerzitetno profesorico dr. Verico Trstenjak za njene izjemne znanstvene zasluge s področja evropskega prava. Avstrijski zvezni predsednik dr. Alexander Van der Bellen je profesorici podelil častni

PP, št. 7/95, 13. april 1995, str. 27

Primož Jamšek

http://www.us-rs.si Jezik: slovenščina (možnost prevoda v angleščino) Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: brez Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 69/20 1. Okrožni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru - Ministrstvo za pravosodje, rok je 30. maj. 2. Notarsko mesto s sedežem na Brezovici pri Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje, rok je 30. maj. 3. Notarsko mesto s sed

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 16. redni seji (13. maj 2020): - Uredba o izvajanju 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, - Uredba o izvajanju Zakona o zagotovitvi dodatne likvidno

12. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. 13. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 14. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 74/20) - veljati začne 5. junija.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov