O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 13, 2. 4. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

Sandi_Kodric .jpg

mag. Sandi Kodrič

Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.

IZPOSTAVLJAMO

Vpliv izrednih ukrepov zaradi epidemije na najemna razmerja

dr. Miha Juhart

Miha_Juhart.jpg
Zaradi epidemije bolezni COVID-19 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati.

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj

Matej_Avbelj.jpg
Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega...

Pravna analiza delovnopravnega položaja javnega uslužbenca in delavca

dr. Etelka Korpič Horvat

Prispevek vsebuje pravno analizo delovnopravnega položaja javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih ter upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju neposredni proračunski uporabniki - NPU), in javnih uslužbencev, zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter v drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: PPU), ter delavcev, z upoštevanjem posameznih pravic in...

VSEBINA

mag. Sandi Kodrič

Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.

dr. Miha Juhart

Zaradi epidemije bolezni COVID-19 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati.

dr. Matej Avbelj

Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".

dr. Maruša Pozvek

Podjetja po vsem svetu povečujejo uporabo netradicionalnih modelov zaposlovanja predvsem zaradi pritiska konkurence v globaliziranem svetu. Podjetja morajo nenehno iskati načine za povečanje dobička in fleksibilnosti pri zaposlovanju. Napredna tehnologija jim lajša organizacijo dela, saj omogoča uporabo začasnih delavcev in neodvisnih izvajalcev. Poleg tega vse več delavcev privlači manj tradicionalna ureditev zaposlovanja, saj vidijo priložnosti za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zastavlja se vprašanje, ali je to koristno (ker povečuje fleksibilnost delovne sile) ali škoduje (ker poslabšuje kakovost delovnih mest zaradi avtomatizacije, globalizacije in tržne moči delodajalcev). Te spremembe odpirajo tudi ključna vprašanja za davčne sisteme.

Klemen Šuligoj

V Poslovnem registru Slovenije (PRS) je bilo na dan 31. december 2019 vpisanih približno 222.000 poslovnih subjektov, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali s predpisom oziroma aktom o ustanovitvi določene dejavnosti. Od tega je bilo približno 98.000 ali 44,5 odstotka samostojnih podjetnikov ter nekaj več kot 12.000 ali 5,8 odstotka drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti oz. s predpisom določene dejavnosti. Njihovo število se je v januarju in februarju 2020 skupaj povečalo še za približno 900, s tem pa predstavljajo skoraj polovico poslovnih subjektov v Sloveniji. Čeprav so samozaposleni pogosto označeni za hrbtenico gospodarstva, pa se nanje pogosto pozabi, nazadnje pri ukrepih zaradi izbruha novega koronavirusa.

mag. Nataša Štelcer

V Pravni praksi, št. 10/2020, je dr. Vesna Kranjc podala svoje videnje in razumevanje odločitve Državne revizijske komisije (DKOM), št. 018-152/2019-87, z zaključkom, da so v sklepu navedeni razlogi za odločitev presenečenje, a ne zgolj to. Z njenim zaključkom se ne strinjam, razlogov, zakaj, je več.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".

dr. Luka Bernard

Zakon o prevzemih (ZPre-1) v 68. členu določa nekatera posebna pravna pravila za izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe v trimesečnem poprevzemnem obdobju. Pravni režim iz omenjenega določila in dosedanja sodna praksa sta že bila predmet temeljite obravnave v slovenski pravni literaturi. Kljub temu ostaja vsaj v sodni praksi še ne povsem razrešeno vprašanje, ki izvira iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, po katerem mora prevzemnik kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi (v nadaljevanju "domneva pravičnega nadomestila"). Vprašanje je, ali je treba domnevo pravičnega nadomestila šteti za izpodbojno ali neizpodbojno pravno domnevo. Na to bom poskušal odgovoriti s pomočjo prikaza izbranih pravnih ureditev v Evropski uniji.

22

Tomaž Pavčnik

Ne, tudi letos nisem zares ponotranjil ustaljenih novoletnih voščil, ki se kot virusi kopirajo v milijardah besed, najbolj tedaj, ko odzvonijo zadnji zvonovi starega leta. Zvonovi, ki jih v vsesplošnem kaosu nikoli zares ne slišimo.

dr. Anže Burger

V času, ko to pišem, je vlada objavila paket ukrepov za blaženje ekonomskih posledic epidemije koronavirusa, ki bo stal približno tri milijarde evrov in ga bo parlament predvidoma sprejemal čez nekaj dni. Predstavljeni sklop ukrepov je smiseln in podoben instrumentom v drugih evropskih državah. Naslavlja namreč najbolj kritična žarišča negativnih učinkov pandemije: izgubo delovnih mest in dohodkov aktivnega prebivalstva, padec prihodkov podjetij zaradi zaustavitve delovanja ali upada potrošnje, pojav plačilne nediscipline v gospodarstvu, povečanje življenjskih stroškov za upokojence ter izpad prihodkov kmetijskih gospodarstev in samostojnih podjetnikov. Zaradi specifičnih značilnosti virusa SARS-CoV-2, ki jih omenjam v nadaljevanju, pa bi morala vlada v naslednjem koraku že začeti pripravljati izhodno strategijo, s katero bi lahko proaktivno zmanjšali gospodarsko škodo.

dr. Etelka Korpič Horvat

Prispevek vsebuje pravno analizo delovnopravnega položaja javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih ter upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju neposredni proračunski uporabniki - NPU), in javnih uslužbencev, zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter v drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: PPU), ter delavcev, z upoštevanjem posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in posebne ureditve v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) ter v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Cilj analize je ugotoviti bistvene razlike v pravicah in obveznostih delovnih oziroma uslužbenskih razmerij med delavci in javnimi uslužbenci glede na pravnoorganizacijske oblike, v katerih so zaposleni, ter oceniti možnosti večjega poenotenja njihovega delovnopravnega položaja. Analiza ne vsebuje posebnosti ureditev posameznih pravic in obveznosti, določenih v navedenih zakonih ali določenih s področnimi zakoni, ki veljajo za javni sektor (Zakon o obrambi (ZObr), Zakon o policiji, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zdravstveni dejavnosti in drugi), kot tudi ne pravic in obveznosti javnega uslužbenca, določenih v kolektivnih pogodbah, ki veljajo za javni sektor.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec je moral trgovino na podlagi odloka Vlade RS zapreti. Nekaj delavcem je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. • Ali lahko drugim delavcem odredi čakanje na delo zaradi višje sile?

dr. Nana Weber

Smo trije bratje. Naš oče, ki je še živ, je vse premoženje podaril svoji vnukinji, moji hčerki. Ostala dva brata sta se dedovanju odpovedala. • Ali ta odpoved učinkuje tudi na otroke bratov, torej na moje nečakinje in nečake? Ali se lahko zgodi, da bodo uveljavljali nujni dedni delež?

dr. Nana Weber

Upnik razpolaga s pravnomočno ugotovljenim dolgom dolžnika. Rad bi vložil izvršbo, a mu je dolžnik rekel, da ne bo uspel, saj preživlja svoje otroke. • Koliko denarja mora dolžniku ostati od plače, če upnik vloži izvršbo na plačo?

Špela Peršl

Sodišče je izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero je bil predlagan odvzem otroka in namestitev v krizni center ter začasna prepoved izvajanja stikov. Sedaj mi je bil vročen predlog za odvzem otroka, s katerim CSD predlaga odvzem otroka in namestitev v rejniško družino, omejitev starševske skrbi, plačilo preživnine, postavitev pod skrbništvo in prepoved stikov. • Zanima me, ali imam kakšno pravico pri določanju rejnika?

Razlaga ZZdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.

Matej Vošner

Računsko sodišče RS (Računsko sodišče) je revidiralo učinkovitost Vlade RS in ministrstva, pristojnega za energetiko, pri strateškem načrtovanju dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo elektrike in učinkovitost upravljavca kapitalskih naložb države ter družbe GEN energija d.o.o. pri načrtovanju drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK 2).

Število vloženih obtožnic, obtožnih predlogov in zahtev za preiskavo upada

Zoran Skubic

Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.

Jan Stajnko

Med 3. in 4. decembrom 2019 je v Portorožu potekala že 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.

dr. Nataša Hribar

K pisanju današnjega kotička me je spodbudilo vprašanje bralca Jezikovne svetovalnice, ki je spraševal, ali se Cankarjeva dolina šentflorjanska, tema letošnje mature, piše z veliko ali z malo začetnico, kar je menda tudi eno od maturitetnih vprašanj.

Janez Kranjc

Avtor reka je Publilij Sirec. V dobesednem slovenskem prevodu bi se glasil S tveganjem raste pogum, z odlašanjem strah. Ko se odločimo in tvegamo, nas ni strah, če pa pomišljamo in odlašamo z odločitvijo, se strah v nas krepi.

Urša Ravnikar Šurk

Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.

Patricij Maček

Ponedeljek, 23. 3. Vladni SMS. Informacijski pooblaščenec (IP) je sporočil, da je zaradi tega, ker so naročniki storitev mobilne telefonije pri slovenskih operaterjih prejeli SMS o začasni prepovedi javnega zbiranja zaradi preprečevanja epidemije koronavirusa, prejel vr

"Po razpoložljivih podatkih je kar 17 od 27 držav članic Evropske unije razglasilo izredno stanje." (Redni profesor na Evropski pravni fakulteti dr. Matej Avbelj opaža, da je v večini držav EU uvedeno izredno stanje, pri nas pa "vladajo histerija, paranoja, slaba ve

Patricij Maček

Ponedeljek, 23. 3. Odziv na pandemijo. Evropska komisija (EK) je kot del svoje strategije za hiter, odločen in usklajen odziv na pandemijo koronavirusa predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Klavzula bo državam članicam omogočil

PP, št. 9/94, 12. maj 1994, str. 34

Patricij Maček

Vlada je v času epidemije koronavirusa (SARS-CoV-2), ko je dostop do upravnih organov omejen, na spletnem portalu eUprava omogočila oddajanje vlog tudi brez uporabe e-identitete, tj. digitalnega kvalificiranega potrdila ali smsPASS.

Za lažje razumevanje novega Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ, Ur. l. RS, št. 36/20) smo pripravili nekaj vprašanj in odgovorov. Veljati je začel 29. marca 2020, njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje, vendar najdlje do 1. julija 2020.

TED 1. Prevajanje pravnih besedil iz vseh drugih uradnih jezikov EU v angleščino - Evropska centralna banka, rok ni naveden. 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden.

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 6. redni seji (24. marec 2020): - Sklep o prenehanju delovanja Kriznega štaba Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 št. 18100-10/2020/3 z dne 13. marca 2020, - Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za

29. marec - predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/20) - veljati začne 13. aprila.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov