O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 23, 13. 6. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Kje je naše prekrškovno pravo

Zvonko_Fiser.jpg

dr. Zvonko Fišer

Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.

IZPOSTAVLJAMO

O protiustavnosti financiranja zasebnega šolstva

dr. Peter Gregorčič

Peter_Gregorcic.jpg
Odločba Ustavnega sodišča RS (US) o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom je le ena izmed štirinajstih nespoštovanih odločb US. Rok za njeno uresničitev se je iztekel pred skoraj štirimi leti. Vlada te dni v zakonodajni postopek vlaga predlog novele zakona, ki naj bi ugotovljeno protiustavnost odpravil. Kot eden od pobudnikov v tej zadevi izpostavljam zanimivo dejstvo, da sem v svoji pobudi pravni interes...

Financiranje znanstvenih raziskav v luči prava EU: med javno službo in konkurenco

dr. Petra Weingerl

Petra_Weingerl.jpg
V aprilu 2019 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Javna obravnava predlaganega zakona je končana, med najbolj kritičnimi odzivi na predlog pa so bili odzivi na določbe, ki opredeljujejo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financira iz javnih virov, oziroma na določbe, ki opredeljujejo subjekte, ki lahko to javno službo izvajajo. V tem prispevku bo predstavljen pravni...

O ministrih brez ministrstev

dr. Dejan Valentinčič

Dejan_Valentincic.jpg
Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh...

VSEBINA

dr. Zvonko Fišer

Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.

dr. Peter Gregorčič

Odločba Ustavnega sodišča RS (US) o ugotovljeni protiustavnosti ureditve financiranja osnovnošolskega (OŠ) izobraževanja v zasebnih šolah z javnoveljavnim programom je le ena izmed štirinajstih nespoštovanih odločb US. Rok za njeno uresničitev se je iztekel pred skoraj štirimi leti. Vlada te dni v zakonodajni postopek vlaga predlog novele zakona, ki naj bi ugotovljeno protiustavnost odpravil. Kot eden od pobudnikov v tej zadevi izpostavljam zanimivo dejstvo, da sem v svoji pobudi pravni interes izkazal tudi za primer zasebnih glasbenih šol. Protiustavnost ureditve financiranja njihovih javnoveljavnih programov sem zatrjeval s stališča načela enakosti, vendar je US te moje trditve preprosto prezrlo. Predlagane spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvidevajo poslabšanje financiranja OŠ programov, s katerimi smo na Ustavnem sodišču uspeli. Po drugi strani pa ohranjajo financiranje osnovnega glasbenega izobraževanja v zasebnih šolah, pri katerem nismo dosegli niti tega, da bi US odgovorilo na naše navedbe. Zato se v prispevku sprašujem, kakšen smisel za posameznike imajo pristojnosti US kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

dr. Tone Jagodic

V Pravni praksi št. 17-18 je odvetnik Blaž Tomažin Bolcar objavil članek o sporazumu pred Nemškim uradom za varstvo konkurence, v katerem so se stranke sporazumele o pravicah, ki jih bodo v prihodnje imeli nemški športniki pri uveljavljanju Pravila 40 mednarodne Olimpijske listine, ki določa omejitve pri oglaševanju in reklamiranju v zvezi z olimpijskimi igrami. Gre za zanimivo področje s pravnega in športno-političnega vidika, pomenljiv pa je tudi splošni nazorski pogled na to tematiko. Športno pravo je namreč deležno vse večje pozornosti pravnikov, med katerimi mnogi zastopajo gospodarske subjekte, ki so vključeni v športni marketing in druge pravno-poslovne povezave s športniki in športnimi organizacijami. Zaradi celovitejše obravnave v pričujočem prispevku dopolnjujem navedbe kolega Blaža Tomažina Bolcarja.

mag. Sebastjan Kerčmar

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) že od uveljavitve določa, da se lahko pri izvršbah na denarna sredstva v gospodarskih zadevah pri organizacijah za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine. V letu 2010 je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) v tem smislu spremenjen tudi 46. člen zakona, ki je takšno ureditev razširil z gospodarskih na vse izvršilne naslove.

Igor Vuksanović

Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.

dr. Petra Weingerl

V aprilu 2019 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Javna obravnava predlaganega zakona je končana, med najbolj kritičnimi odzivi na predlog pa so bili odzivi na določbe, ki opredeljujejo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financira iz javnih virov, oziroma na določbe, ki opredeljujejo subjekte, ki lahko to javno službo izvajajo. V tem prispevku bo predstavljen pravni okvir EU na področju raziskav in inovacij, da bi se odgovorilo na vprašanje, ali mora država pri urejanju sistema znanstvenega raziskovanja upoštevati določene omejitve, ki izvirajo iz prava EU.

Nataša Posel

Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je v Pravni praksi št. 21-22 napisala prispevek, ki so ga spodbudile naše aktivnosti na ljubljanski Poti ob žici (tudi Pot spominov in tovarištva ali PST). V njem je zapisala netočnosti, pospremljene z žaljivim odnosom do našega dela na področju človekovih pravic starejših.

Tomaž Pavčnik

Včasih me prevzame občutek, da me je nekdo ali nekaj viciozno pahnilo v prihodnost. V resnici ne gre le za občutek. To, da smo v prihodnosti, je vendar jasno. Dovolj se je zazreti v ogledalo, na ulici zagledati kakšen predrugačen obraz ali sključeno postavo, ki je nisi videl leta, desetletja ali pa, navsezadnje, oditi na pokopališče, prižgati svečko tu, svečko tam, se čuditi graviranim letnicam ljudi, ki si jih nekoč poznal.

Črt Jakhel

Maja 2016 je družba Monsanto, znana po herbicidu Roundup z aktivno snovjo glifosat in po patentiranih nanj odpornih semenih, prejela pismo nemškega Bayerja o nameri za prevzem. Pobudo so z gnusom zavrnili, češ da je prenizka. Zvrstilo se je nekaj taktiziranja in po treh zvišanjih cene so se jeseni ujeli. Končna cena je bila 44 odstotkov nad borzno ob začetku namere, prevzemnik naj bi plačal 66 milijard dolarjev za celotni kapital in prevzem dolga.

dr. Dejan Valentinčič

Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh dobili tri državne sekretarje, ministrstvo za zdravje pa štiri. Mediji so bili najbolj kritični do dejstva, "da bosta tudi ministra brez listnice, celo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dobila namesto enega kar dva namestnika". Predlog je bil zaustavljen na matičnem parlamentarnem odboru in je torej padel v vodo. V prispevku se ne ukvarjam s potrebo po novih državnih sekretarjih, ampak aktualno vprašanje vzamem kot iztočnico za obravnavo razlik med "običajnimi" ministri in tistimi brez listnice, njihovega namena in pristojnosti pri nas in v izbranih drugih državah.

dr. Nana Weber

Sem lastnica kužka in želim najeti stanovanje v večstanovanjski stavbi. Potencialni najemodajalec pogojuje oddajo stanovanja s tem, da se moram zavezati, da v njem ne bodo bivali hišni ljubljenčki (kamor všteva tudi pse). Njegovo pojasnilo je, da so se tako dogovorili etažni lastniki iz sanitarnih razlogov, vendar mi kakršnegakoli dokumenta o tem ni pokazal. Naj poudarim, da je kužek (kastriran samček) relativno majhen, že v zrelih letih in ne povzroča nobenih težav. • Ali je pogojevanje najema stanovanja z nebivanjem psa v stanovanju v skladu s predpisi o preprečevanju diskriminacije? • Ali imam pravico do vpogleda v sklep etažnih lastnikov? • Ali mi lahko najemodajalec kot lastnici kužka ne dovoli najeti stanovanja, tudi če sploh nima podlage v sklepu etažnih lastnikov?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je imel sklenjene tri neprekinjene pogodbe za določen čas. Prvo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela, drugo za čas treh mesecev zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in tretjo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela. Po prvi pogodbi je imel mesečno plačo za polni delovni čas v višini 1.000 evrov bruto, po drugi 900 evrov bruto in tretji 1.200 evrov bruto. • Kako delodajalec pravilno izračuna višino odpravnine?

Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (Ur. l. RS, št. 3/17) ni v neskladju z Ustavo. Zahteva Občine Šmartno ob Paki za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug se zavrže.

Delodajalec lahko predčasno razreši vodilnega delavca, ki ga je predhodno imenoval za delo na vodilnem delovnem mestu, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena v pogodbi o zaposlitvi oziroma z internimi predpisi delodajalca.

Sonja Strle

Ali lahko imata upravljavec in obdelovalec isto pooblaščeno osebo za varstvo podatkov (DPO)?

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila prebivalka zaselka Sveti Tomaž v občini Ribnica (občina), ki si že 23 let prizadeva pridobiti dostop do čiste pitne vode, a žal neuspešno. V zaselku je trenutno 11 hiš, v njih živi 25 oseb, starih od šest do 80 let. Za gospodinjstva uporabljajo lastne zbiralnike vode oziroma kapnice.

Zoran Skubic

Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?

Patricij Maček

"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.

Klemen Drnovšek

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za gospodarsko pravo Maribor sta med 16. in 18. majem 2019 izvedla že 27. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. Posvetovanje, ki je letos potekalo pod naslovom Gospodarski subjekti na trgu, je najstarejše slovensko srečanje s področja gospodarskega prava, ki že tradicionalno poteka meseca maja. Tokratna lokacija, Maribor, je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, kar se je odražalo tudi v številčni udeležbi tako na strokovnih predavanjih kot tudi na družabnih srečanjih. Posvetovanje je obsegalo sedem sekcij z različnih pravnih področij.

Vida Petrovčič

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Vasje Jagra in Petra Čeferina z apokaliptičnim naslovom: Sodni dnevi. Soavtorja pravita, da ne gre za svetopisemske dneve poslednje sodbe, pač pa za dneve, ki se odvijajo na sodniji. Res pa je, da po prebrani kriminalki bralec ostane z občutkom, da je slovensko pravosodje pravzaprav Armagedon, bojišče, na katerem zmagujejo tisti, ki imajo prave povezave, denar, moč in vpliv, čemur podleže tudi pravica, zato kazen plačujejo tudi nedolžni.

dr. Albin Igličar

Ob koncu preteklega in začetku letošnjega leta smo Slovenci dobili dve knjigi, ki sta zaznavno prispevali k naši kulturi v njenem jezikovnem, pravnem in splošnem vidiku. To je bil najprej Pravni terminološki slovar, potem pa še poglobljena monografija o pravni terminologiji z naslovom Med jasnostjo in nedoločenostjo, ki razpira zgodovinske, teoretične in praktične razsežnosti pravniškega izrazoslovja.

Lora Briški

Medien. Die vierte Gewalt Edy Salmina (Hep-Verlag, 2018, 176 strani, ISBN: 978-3-0355-1317-2, 33 evrov) Mediji že dolgo niso več samo opazovalci dogodkov. Četrta veja oblasti mestoma postaja prva veja oblasti. N

dr. Nataša Hribar

V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.

Janez Kranjc

Avtor reka je Kato Starejši, Cenzor (234-149 pr. Kr.). Veljal je za zgled republikanskega Rimljana, ki se je odlikoval s svojo varčnostjo, osebnim pogumom, nepodkupljivostjo in predanostjo rimski tradiciji. Menil je, da lahko gospodarstvo posameznika ali države obstane le, če se zna vzdržati nesmiselnega trošenja. Njegov rek bi se po naše glasil: "Ne kupuj tistega, kar rabiš, temveč tisto, kar je nujno; kar ne rabiš, je drago, čeprav stane le en novčič."

Urša Ravnikar Šurk

Z novim predlogom Zakona o vrtcih bo ministrstvo intenzivno poseglo v financiranje in delovanje zasebnih vrtcev. Občine so neenotne, medtem ko združenja menijo, da želi ministrstvo doseči monopol javnih vrtcev na področju predšolske izobrazbe.

Patricij Maček

Ponedeljek, 3. 6. Izmenjava izkušenj z Malto. Vrhovno sodišče je obiskala delegacija sodnikov z Malte, da bi se seznanila z nekaterimi uspešnimi projekti in praksami slovenskih sodišč. Za obisk Slovenije so se odločili v okviru projekta Evropske komisije (EK) za učinkov

"In samo upam lahko, da se pogovori niso vrteli okoli 'dobrih praks' tipa, kako utišati kritične sodnike in izvajati notranje pritiske na sodnike." (Vrhovni sodnik Jan Zobec o uradnih pogovorih delegacij slovenskega in ruskega vrhovnega sodstva v Ljubljani, kolumna

Patricij Maček

Torek, 4. 6. Volilna udeležba. Ob objavi končnih izidov evropskih volitev, po katerih je bila volilna udeležba v Sloveniji rekordna, a še vedno med najnižjimi v Evropski uniji (EU), je vršilka dolžnosti vodje pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak izpost

Iz PP, št. 23/86, 11. december 1986, str. 1

Patricij Maček

"Portal Stop Birokraciji je le en klik oddaljen od vas. Oddajte pobudo, oddajte predlog. Svetujte nam. Vsak vaš predlog bomo videli, vsak vaš predlog bomo poskušali kar najhitreje rešiti in predvsem in tisto je najpomembneje pretopiti v predpise, ki so mnogokrat prezapleteni," je ob odprtju prenovljenega spletnega portala Stop birokraciji povedal minister za javno upravo Rudi Medved.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 35/19 1. Notarsko mesto - Ministrstvo za pravosodje, rok je 14. junij. 2. Dve prosti mesti okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču Ljubljana - Vrhovno sodišče RS, rok je 14. junij. 3. Okrožni državni tožilec v Celju - Ministrstvo za pravo

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 34. redni seji (6. junij 2019): - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo in Upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Ko

6. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo in Upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialni v

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L) (Ur. l. RS, št. 36/19) - veljati začne 22. junija, uporabljati pa se začne 1. julija, razen novega III.C poglavja četrtega dela in novega 248.c člena zak

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov