O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 30-31, 22. 8. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Sodniki naj ponotranjijo pravo EU

Petra_Weingerl.jpg

dr. Petra Weingerl

V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.

IZPOSTAVLJAMO

Prepoved dela upokojencev - protiustavna in družbeno škodljiva

dr. Rado Bohinc

Rado_Bohinc.jpg
Slovenska vlada zamuja z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma, ki se glasi: "Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019."

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović

Igor_Vuksanovic.jpg
Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon

Ni slike
Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti...

VSEBINA

dr. Petra Weingerl

V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.

dr. Rado Bohinc

Slovenska vlada zamuja z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma, ki se glasi: "Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019."

Zvjezdan Radonjić

Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.

Igor Vuksanović

Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).

Primož Križnar

V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.

Leon Recek

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.

mag. Sanela Brglez

Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.

Maja Prebil, Polona Žibert

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.

mag. Sanela Štadler

Po nekaterih podatkih se nasilje nad ženskami odvija za vrati vsakega petega doma, kar pomeni, da mnogo odraslih moških ni sposobnih kontrolirati svojih čustvenih izbruhov in da ima naša družba resen problem. Vsako nasilje v družini se prične s čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se lahko izrodi v podobo nasilne zakonske zveze, kot jo prikaže film z naslovom V postelji s sovražnikom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja na enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinske članice ne glede na starost, spol ali katero drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Kakšne so pravne poti do izhoda iz takšne situacije? Predstavljam lastne izkušnje.

Tim Horvat

Ameriški medijski velikani Netflix, Amazon, HULU in podobni so revolucionarno spremenili način, kako gledamo televizijo. Tisoči filmov in serij, ki so na voljo za ogled kadarkoli, konkurirajo klasičnim televizijskim programom, še posebej med mladimi. Vendar pa, z izjemo HBO GO, ne ponujajo slovenskih podnaslovov. V prispevku obravnavam problematiko zaščite slovenskega jezika pri ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) na zahtevo, ki imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije (EU). V nadaljevanju bom raziskal, ali že obstaja dolžnost priobčitve (slovenskih) podnaslovov v slovenskem ali evropskem pravu, in se nato zavzel za poseg države bodisi preko regulacije bodisi preko financiranja ter analiziral, kako takšen cilj doseči skladno s pravom EU.

Tomaž Pavčnik

Najprej je odpovedal časopis. Nato je izklopil modem ter globoko za plašče v omari skril računalnik. Vonj po sivki. Rože je postavil na teraso in zaklenil za sabo.

Črt Jakhel

John Maynard Keynes si je leta 1936 v zaključnem delu svoje Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja privoščil malo ekonomske fantastike. Pisal je, da bodo nekoč rentniki, ki živijo od obresti, izumrli - ne zato, ker bi jih kdo postrelil, temveč zaradi padanja obrestnih mer proti ničli.

Primož Baucon

Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?

mag. Suzana Pisnik

• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?

Četrti odstavek 113. člena, 32. točka drugega odstavka 123. člena, 32. točka 125. člena in dvaindvajseta alineja prvega odstavka 128. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije se razveljavijo. O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.

Drugi odstavek 39. člena Zakona o medijih se razveljavi. Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 39. člena Zakona o medijih se zavrže.

Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen po 179. členu OZ. Vrednota te pravice se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.

Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).

Sonja Strle

Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja spletnega vprašalnika študentom. V sklopu dispozicije doktorske disertacije je namreč želel raziskati eno izmed zdravstvenih tematik na reprezentativnem vzorcu študentske populacije, pri tem pa se je želel obrniti na dekane posameznih fakultet, ki bi povezavo do spletnega vprašalnika posredovali svojim študentom. Ali je takšen pristop ustrezen in katera soglasja je treba ob tem zagotoviti (soglasje zavoda ali soglasje posameznih študentov)?

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je želela biti družinska pomočnica svoje tašče. Tašča je pri centru za socialno delo vložila vlogo za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika, ki pa je njeno vlogo zavrnil.

Luka Vlačić

V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.

Alenka Antloga

Vrhovno sodišče na Madžarskem (Kúria) razlaga, da posojilna pogodba, ki ne navaja menjalnega tečaja, na podlagi katerega se bo določil dokončen znesek posojila v tuji valuti, ni nična. Madžarsko glavno okrožno sodišče v Budimu (predložitveno sodišče) je SEU postavilo predhodno vprašanje, ali ta razlaga nasprotuje prvemu odstavku 3. člena, drugemu odstavku 4. člena in prvemu odstavku 6. člena Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13).

Zoran Skubic

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.

dr. Jasna Murgel

Slovenija je že dobro desetletje pogodbenica Konvencije o pravicah invalidov (KPI), na deseto obletnico članstva pa je Odboru za pravice invalidov (v nadaljevanju: Odbor), ki nadzoruje implementacijo KPI, podala začetno poročilo o izvajanju te mednarodne pogodbe v slovenskem pravnem redu. Odbor je sicer Slovenijo uvodoma pohvalil, ker je sprejela nekatere predpise za ureditev statusa invalidov. Obenem pa je na skoraj štirinajstih straneh nanizal opozorila zaradi nedosledne implementacije KPI v Sloveniji.

Klemen Drnovšek

Prvi četrtek v juniju je Pravniško društvo v Mariboru na PF Univerze v Mariboru organiziralo še zadnje strokovno predavanje pred poletnim premorom. Predavanja in druge aktivnosti društva se bodo nadaljevala septembra. Društvo vse zainteresirane pravnike in študente prava vabi k včlanitvi in k udeležbi na raznovrstnih dogodkih in aktivnostih. Tokratno strokovno predavanje se je nanašalo na aktualno tematiko nelegalnih gradenj. O omejitvah, prepovedih in rešitvah po novi gradbeni zakonodaji je predaval gradbeni inšpektor Stipan Mudražija.

mag. Sebastijan Valentan

Zaradi naraščajočega nasilja nad pripadniki različnih verskih skupnosti po svetu je Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.

Patricij Maček

Preteklo leto je luč sveta ugledala zadnja knjiga nedavno umrlega avtorja Hansa Roslinga (in dveh soavtorjev) z naslovom Faktografija (ang. Factfulness) s pomenljivim podnaslovom Deset razlogov, zakaj se motimo o svetu - in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. Za slovenski prevod je v letošnjem letu poskrbela založba Učila International, založba, d.o.o. Avtor, zdravnik in profesor javnega zdravja, ki je v splošni javnosti zaslovel z odmevnimi predavanji na YouTubu, skuša v obravnavnem delu, ki obsega 352 strani in 11 poglavij, razložiti deset naših nagonov, ki nam preprečujejo, da bi imeli pravilnejši pogled na svet.

Tim Horvat

Herr Sonneborn geht nach Brüssel - Abenteuer im Europaparlament Martin Sonneborn (Kiepenheuer & Witsch, marec 2019, 432 strani, ISBN: 978-3-462-05261-9, 18 evrov) Avtor tega sila zabavnega dela, Martin Sonne

dr. Nataša Hribar

Poletni oddih je za nami in Pravna praksa že potuje s polno paro po svojih ustaljenih tirnicah. Danes se bomo ukvarjali z zvezo velika večina, ki jo v rabi zasledimo zelo pogosto, tudi v pravnem jeziku. Tega bomo vzeli za izhodišče in si ogledali dva besedilna zgleda, nato pa se bomo vprašali, ali je zveza velika večina slogovno res manj ustrezna, kot trdijo nekateri.

Urša Ravnikar Šurk

Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.

Patricij Maček

Sreda, 17. 7. Prepoznavanje registrskih tablic. Ustavno sodišče je sporočilo, da je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuha človekovih pravic (Varuh), z delno odločbo razveljavilo četrti odstavek 113. člena, 32. točko drugega odstavka 123. člena, 32. to

"Objava [prvostopenjskih] sodb in dostopov do vpisnikov sta prestavljena za nedoločen čas." (Novinar Peter Lovšin o predlogu sprememb sodnega reda, EVA 2019-2030-0008, ki ga je izdalo ministrstvo za pravosodje na pobudo Vrhovnega sodišča RS, Dnevnik, 17. julij 2019,

Patricij Maček

Četrtek, 18. 7. Krepitev pravne države. Evropska komisija (EK) je sprejela vrsto ukrepov za nadaljnjo krepitev pravne države v Evropi s povečanjem ozaveščenosti, letnim ciklom pregleda in učinkovitejšim izvrševanjem. EK bo za spodbujanje skupne kulture pravne države po

Iz PP, št. 15/88, 7. julij 1988, str. 1

Patricij Maček

Dne 1. julija 2019 je začelo delovati novo osrednje spletišče državne uprave GOV.SI, ki združuje predstavitvene vsebine vlade, ministrstev, organov v sestavi, vladnih služb in upravnih enot. Kot lahko preberemo na pričujočem spletnem mestu, je njegov namen uporabniku enotno, razumljivo in jasno podati čim bolj celostne informacije o delovanju državne uprave na različnih vsebinskih področjih. Pri tem kaže opozoriti, da se spletišče še vedno razvija, zato so nekatere vsebine še nepopolne.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 46/19 1. Okrajni državni tožilec na Okrožnem drz?avnem toz?ilstvu v Novem mestu. - Ministrstvo za pravosodje, rok je 1. september. TED 3. Prevajanja pravnih besedil iz vseh drugih uradnih jezikov Evropske unije (EU) v angleščino

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 60. dopisni seji (17. julij 2019): - pozitivno mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, - pozitivno mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Drža

13. avgust - predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-D) (Ur. l. RS, št. 46/19) - velja od 3. avgusta, uporabljati se začne 1. septembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izob

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov