O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 44, 14. 11. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence

Alojz_Kovsca.jpg

Alojz Kovšca

Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.

IZPOSTAVLJAMO

Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

Manca Majcen

Manca_Majcen.jpg
Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Sandra Koren, Lara Matan

Sandra_Koren.jpg
Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri...

Resolucija o normativni dejavnosti - deset let kasneje

dr. Albin Igličar

Albin_Iglicar.jpg
Deset let po sprejemu Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej) je mogoče ugotoviti, da ta politično-usmerjevalni akt ni uspel zaznavno vplivati na slovensko zakonodajno politiko. Zakonodajna politika postavlja cilje in določa namene pravnega sistema ter opredeljuje pravna sredstva za doseganje teh ciljev in namenov. Zato naj bi omenjeni dokument prispeval k povečanju kakovosti pravnih predpisov in dobremu delovanju pravne države. Navedena želja po desetih letih veljavnosti Resolucije ostaja...

VSEBINA

Alojz Kovšca

Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.

Manca Majcen

Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.

Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec

Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).

Sandra Koren, Lara Matan

Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.

Miloš Žužek

Pri Slovenskem homeopatskem društvu budno spremljamo dogajanje na področju homeopatije, saj si že dolgo prizadevamo za ustrezno zakonsko ureditev tega področja za zdravnike. Tako smo zasledili tudi oba nedavna članka na to temo v Pravni praksi. V prvem članku avtorica izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus opozarja na nepravilnosti obstoječe zakonodaje, ki naj bi bila tudi ustavno sporna, in zagovarja stališče, da bi bilo za bolnike najvarneje, če te metode izvajajo zdravniki. Poleg tega meni, da sedanja zakonodaja grobo omejuje terapevtsko svobodo zdravnika. Pravnik Andrej Troha pa v odzivu na ta članek zavzame povsem nasprotno stališče in negira praktično vse, kar trdi izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus.

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca Pušenjak

Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.

Frida Burkelc

Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.

Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Patricij Maček

»Ta pogodba bo v pogodbeno besedilo vnesla elemente drugih pogodb, ki so bodisi že tipizirane, na primer v Obligacijskem zakoniku (OZ),1 bodisi so njihove kombinacije,«

Hinko Jenull

Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.

dr. Anže Burger

Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.

dr. Albin Igličar

Deset let po sprejemu Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej) je mogoče ugotoviti, da ta politično-usmerjevalni akt ni uspel zaznavno vplivati na slovensko zakonodajno politiko. Zakonodajna politika postavlja cilje in določa namene pravnega sistema ter opredeljuje pravna sredstva za doseganje teh ciljev in namenov. Zato naj bi omenjeni dokument prispeval k povečanju kakovosti pravnih predpisov in dobremu delovanju pravne države. Navedena želja po desetih letih veljavnosti Resolucije ostaja še vedno neizpolnjena. Seveda pa je prav zato Resolucija ob ustreznem nadgrajevanju, posebej z nomotehničnimi smernicami ter programskimi dokumenti vladne službe za zakonodajo, še vedno aktualna.

Pojasnilo FURS, 1. izdaja, oktober 2019 Objavljamo drugi del pojasnila, ki smo ga morali zaradi obsežnega gradiva objaviti v dveh delih. Prvi del je bil objavljen v PP št. 40-41, 24. oktobra 2019. Zavarovanje in plačilo davčne obveznosti v primeru davčnih goljufij Org

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec namerava delavcu, ki je bil več kot pet dni neupravičeno odsoten z dela, vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnji dan, ko je delavec delal, je bil ponedeljek, 28. oktober. Od torka, 29. oktobra, se delavec ni več pojavil na delovnem mestu. • Kdaj je dan odjave iz obveznega zavarovanja?

Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.

Varuh človekovih pravic (Varuh) je na lastno pobudo obravnaval problematiko sistematičnih nepravilnosti pri poslovanju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Ministrstvo), in sicer glede kritično naraščajočih zaostankov pri odločanju o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve.

Sonja Strle

Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).

Ana Pakiž

V zadevi med pritožnikom, filmskim producentom Sergeyem V. Pryanishnikovom, in državo ni bilo sporno, da je bilo z zavrnitvijo dovoljenja za reproduciranje erotičnih filmov poseženo v pritožnikovo svobodo izražanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je presojalo, ali je bil v demokratični družbi poseg nujen ter sorazmeren z zasledovanjem ciljev varovanja javne morale in zaščite otrokovih pravic.

Zoran Skubic

Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".

Klemen Drnovšek

Pravniško društvo v Mariboru nadaljuje z rednimi mesečnimi srečanji, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru. Oktobrsko predavanje se je nanašalo na aktualno spreminjanje zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ravno na dan izvedbe predavanja je Vlada RS potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Informacije o stanju in predvidenih spremembah sistema so člani društva dobili iz prve roke, saj je predaval Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Polona Batagelj

V torek, 1. oktobra, je na Novi univerzi potekal prvi v nizu Akademskih forumov, posvečenih prihodnosti Evropske unije, ki se bodo odvijali v okviru raziskovalnega projekta, podprtega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na temo "Integralna teorija prihodnosti EU".

dr. Marko Pavliha

Slavni profesor Jared Diamond dokazuje, da je formalna izobrazba pomembna, vendar pogosto prednjačijo bogate izkušnje in dodatno znanje. Med študijem se je usposobil za strokovnjaka laboratorijske fiziologije ter se posvetil zlasti ekologiji in evoluciji novogvinejskih ptic. Ko sta se mu rodila sinova dvojčka, ga je prešinilo, da njuna prihodnost ne bo odvisna od preučevanj žolčnika ali ornitologije, marveč od stanja sveta, zato je začel pisati knjige o zgodovini in geografiji, ki jo pri 81 letih še vedno poučuje na ugledni kalifornijski univerzi UCLA.

dr. Nataša Hribar

V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.

Janez Kranjc

Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.

Urša Ravnikar Šurk

Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.

Patricij Maček

Ponedeljek, 4. 11. Dan pravosodja. Na Brdu pri Kranju je potekala slovesnost ob dnevu pravosodja, ki je namenjena podelitvi priznanj vsem tistim, ki so se s svojim delom in predanostjo za krepitev pravne države in s tem tudi za zaupanje javnosti v delo pravosodja še pos

"Jasna ideologija in kult osebnosti sta, večkrat preizkušeno, nevarna kombinacija." (Novinarja Zoran Potić in Jaka Gasar o Luki Mescu, "poklicnem socialistu, ki je prvo plačo zaslužil kot poslanec državnega zbora", Dnevnik, 9. november 2019, str. 16)

Patricij Maček

Torek, 5. 11. Upokojitvene starosti poljskih sodnikov. Poljski zakon iz julija 2017 je zniževal upokojitveno starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostno mejo za predčasno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča na 60 let za sodnice in 65 l

PP, št. 13/91, 4. julij 1991, str. 3

Patricij Maček

Septembra je bil vzpostavljen nov spletni portal Državne revizijske komisije eRevizija, katerega namen je, kot lahko preberemo, elektronska izmenjava informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Novi spletni portal eRevizija se bo začel uporabljati 29. decembra 2019.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 67/19 1. Notarski pomočnik pri notarki Meti Zupančič iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije, rok je 23. november. 2. Notarski pomočnik pri notarki Frančiški Persei Cetin iz Velenja - Notarska zbornica Slovenije, rok je 23. november.

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 86. dopisni seji (5. november 2019): - dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020, - dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 87. dopisni seji (7. novem

4. november - predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. 6. november - predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2G) (Ur. l. RS, št. 67/19) - veljati začne 23. novembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru (ZMatR-C) (Ur. l. RS,

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov