O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Kako pravimo alternativni medicini, ki deluje?

Andrej Troha, 11.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Andrej Troha, Pravna praksa, 38-39/2019V Sloveniji zdravniki pri svojem delu ne smejo uporabljati metod alternativne medicine. Te namreč Zakon o zdravilstvu (ZZdrav) uvršča v zdravilstvo, sankcija za opravljanje dejavnosti zdravilstva pa je v skladu z Zakonom o zdravniški službi (ZZdrS), da se zdravniku licenca za opravljanje zdravniške službe ne podeli oziroma se mu odvzame za čas opravljanja zdravilske dejavnosti. V članku Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine dr. Nataša Samec Berghaus zagovarja stališče, da je taka omejitev v neskladju z Ustavo RS. V odzivu na omenjeni članek želim predstaviti argumente, da prepoved uporabe metod, ki spadajo v alternativno medicino, med opravljanjem zdravniške službe ni v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vročanje odpovedi v tujino

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38-39/2019Delodajalec ima težave z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bosanski državljan. Enostavno ga ni na delo, na telefon se ne javlja. Želi mu vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča. • Ali je delodajalec dolžan vročiti odpoved v BIH?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

(Pre)pozna registracija kandidatur kot kršitev EKČP

Luka Vlačić, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Državni zbor in državni svet

Luka Vlačić, Pravna praksa, 38-39/2019V nedavni zadevi Abdalov in drugi proti Azerbajdžanu je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice soglasno odločil, da je bila trem kandidatom na parlamentarnih volitvah leta 2010 kršena pravica do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pri vseh treh kandidaturah je odločanje volilnih komisij in sodišč o registraciji kandidatur zaradi spora o veljavnosti podpisov volivcev trajalo tri tedne ali dlje, pritožniki pa so dobili potrdila o registraciji kandidatur tik pred zaključkom volilne kampanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vloga zagovornika otroka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019• Kako se otroku postavi zagovornik v družinskem postopku oziroma ali lahko starši izberejo zagovornika otroka z liste zagovornikov? • Če otrok med postopkom dopolni 18 let, ali ima še vedno zagovornika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javna revizija v Evropski uniji

Patricij Maček, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Revizija

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019Evropsko računsko sodišče je objavilo posodobljeno spletno stran Javna revizija v Evropski uniji (EU), na kateri lahko najdemo informacije o pristojnostih, statusih, organizacijskih shemah in delu 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah. Namena pričujoče spletne strani sta vzbuditi zanimanje revizorjev, oblikovalcev politik in zakonodajalcev po vsej EU in zunaj njenih meja ter prispevati k aktualnim raziskavam na področju javne revizije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Onemogočanje samostojnim podjetnikom uživati polno pokojnino ob sočasnem opravljanju dejavnosti ni neustavno

Avtor ni naveden, 11.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/20191. Tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19) ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/15) niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Dodatek za popoldansko delo

mag. Nataša Belopavlovič, 11.10.2019

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38-39/2019Smo javni zavod, ki deluje na področju kulture. Včasih morajo naši zaposleni občasno svoje delo opravljati tudi v popoldanskem času. Gre za primere pripravljanja oziroma postavljanja razstav, strokovnega vodenja vnaprej napovedanih skupin izven dopoldanskega časa, predavanj ipd. • Ali delavcem v teh primerih pripada dodatek za popoldansko delo? • Kaj se šteje kot popoldanski in kaj kot nočni delovni čas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Od 30. septembra do 6. oktobra

Patricij Maček, 11.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019 Ponedeljek, 30. 9. Ustavno sodišče. Z Ustavnega sodišča so sporočili, da je ustavni sodnik prof. dr. Matej Accetto 28. septembra 2019 nastopil triletni mandat podpredsednika Ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so prof. dr. Accetta za podpredsednika izvolili na seji 20. j
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Razpisi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Ur. l. RS, št. 58/19 1. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Cerknici - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 12. oktober. Ur. l. RS, št. 59/19 2. Notarsko mesto s sedežem v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje, rok je 19. oktober.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019 Permanent Record Edward Snowden (Metropolitan Books, september 2019, 352 strani, ISBN: 9780674980662, 16 evrov) Edward Snowden, ameriški žvižgač, ki je na kocko postavil vse, da bi javnosti razkril obsež
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (MDPKSEPT) (Ur. l. RS - MP, št. 13/19) - veljati začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zbornik 14. Dnevi prekrškovnega prava

Jan Stajnko, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 38-39/2019Med 14. in 15. majem 2019 so v Portorožu potekali že 14. Dnevi prekrškovnega prava. V okviru tradicionalnega druženja, ki ga že vrsto let neutrudno organizira Lexpera (GV Založba), je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Ne glede na to, da je čtivo letos nekoliko manj obsežno kot nekateri zborniki v preteklosti, lahko v zborniku najdemo zanimive prispevke tako akademikov kot praktikov, sodnikov in policistov, pravnikov in varstvoslovcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Predsednik DKOM o pravnem varstvu v javnem naročanju

Urša Ravnikar Šurk, 11.10.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38-39/2019S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) želi vlada zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja pri večjih infrastrukturnih projektih. Vlada je predlog novele sprejela v začetku septembra in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da predlog novele krepi neodvisnost in strokovnost revizijske komisije ter učinkovitost pravnega varstva večjih projektov predvsem s področja infrastrukture. Zaostrila se bo odgovornost naročnikov, ponudnikov in komisije kot varuha zakonitosti na področju javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Posebna občutljivost pri obravnavanju nasilja nad starejšimi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Starejša pobudnica je Varuhu človekovih pravic (Varuh) sporočila, da je žrtev nasilja v družini. Sorodniki, s katerimi živi, naj bi jo večkrat fizično napadli in poškodovali, do nje naj bi bili tudi verbalno nasilni. Pobudnica se je obrnila tako na policijo kot tudi na pristojni center za socialno delo (CSD), kjer pa naj bi ji svetovali, da morajo to rešiti v družini s pogovorom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Pogodba o štipendiranju - zapadlost terjatve za vrnitev štipendije

Avtor ni naveden, 11.10.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, zato ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019PP, št. 18-19/90, 27. september 1990, str. 1
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38-39

Leto objave

< Vsi
2019(41)
> Oktober(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐEF GH IJK L M NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov