Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄44	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 14.11.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 4. november - predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. 6. november - predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi.
Pravna praksa, 2019⁄44	Pretres: prelomne točke držav v krizi dr. Marko Pavliha, 14.11.2019 Kultura in umetnost
	dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2019Slavni profesor Jared Diamond dokazuje, da je formalna izobrazba pomembna, vendar pogosto prednjačijo bogate izkušnje in dodatno znanje. Med študijem se je usposobil za strokovnjaka laboratorijske fiziologije ter se posvetil zlasti ekologiji in evoluciji novogvinejskih ptic. Ko sta se mu rodila sinova dvojčka, ga je prešinilo, da njuna prihodnost ne bo odvisna od preučevanj žolčnika ali ornitologije, marveč od stanja sveta, zato je začel pisati knjige o zgodovini in geografiji, ki jo pri 81 letih še vedno poučuje na ugledni kalifornijski univerzi UCLA.
Pravna praksa, 2019⁄44	Izjave Avtor ni naveden, 14.11.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 "Jasna ideologija in kult osebnosti sta, večkrat preizkušeno, nevarna kombinacija." (Novinarja Zoran Potić in Jaka Gasar o Luki Mescu, "poklicnem socialistu, ki je prvo plačo zaslužil kot poslanec državnega zbora", Dnevnik, 9. november 2019, str. 16)
Pravna praksa, 2019⁄44	Talis hominibus fuit oratio qualis vita Janez Kranjc, 14.11.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Pravna praksa, 2019⁄44	Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo? Manca Majcen, 14.11.2019 Dedovanje
	Manca Majcen, Pravna praksa, 44/2019Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.
Pravna praksa, 2019⁄44	Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence Alojz Kovšca, 14.11.2019 Državni zbor in državni svet
	Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Pravna praksa, 2019⁄44	Številka merilnega mesta in določljivost posameznika Sonja Strle, 14.11.2019 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Pravna praksa, 2019⁄44	Stanje pokojninskega in invalidskega sistema ter predvidene spremembe Klemen Drnovšek, 14.11.2019 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 44/2019Pravniško društvo v Mariboru nadaljuje z rednimi mesečnimi srečanji, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru. Oktobrsko predavanje se je nanašalo na aktualno spreminjanje zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ravno na dan izvedbe predavanja je Vlada RS potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Informacije o stanju in predvidenih spremembah sistema so člani društva dobili iz prve roke, saj je predaval Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Pravna praksa, 2019⁄44	Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Pravna praksa, 2019⁄44	Evropa Patricij Maček, 14.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019 Torek, 5. 11. Upokojitvene starosti poljskih sodnikov. Poljski zakon iz julija 2017 je zniževal upokojitveno starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostno mejo za predčasno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča na 60 let za sodnice in 65 l
Pravna praksa, 2019⁄44	Od 4. do 10. novembra Patricij Maček, 14.11.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019 Ponedeljek, 4. 11. Dan pravosodja. Na Brdu pri Kranju je potekala slovesnost ob dnevu pravosodja, ki je namenjena podelitvi priznanj vsem tistim, ki so se s svojim delom in predanostjo za krepitev pravne države in s tem tudi za zaupanje javnosti v delo pravosodja še pos
Pravna praksa, 2019⁄44	Izzivi prihodnosti Evropske unije Polona Batagelj, 14.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Polona Batagelj, Pravna praksa, 44/2019V torek, 1. oktobra, je na Novi univerzi potekal prvi v nizu Akademskih forumov, posvečenih prihodnosti Evropske unije, ki se bodo odvijali v okviru raziskovalnega projekta, podprtega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na temo "Integralna teorija prihodnosti EU".
Pravna praksa, 2019⁄44	Zakaj so obrestne mere tako nizke? dr. Anže Burger, 14.11.2019 Obresti in obrestna mera
	dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Pravna praksa, 2019⁄44	Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine Frida Burkelc, 14.11.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Pravna praksa, 2019⁄44	Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019 Intelektualna lastnina
	dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Pravna praksa, 2019⁄44	Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice Hinko Jenull, 14.11.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Pravna praksa, 2019⁄44	Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Pravna praksa, 2019⁄44	Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (3.) Maček Patricij, Jakšić Jure, Polajžar Aljoša, 14.11.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 44/2019»Ta pogodba bo v pogodbeno besedilo vnesla elemente drugih pogodb, ki so bodisi že tipizirane, na primer v Obligacijskem zakoniku (OZ),1 bodisi so njihove kombinacije,«
Pravna praksa, 2019⁄44	Severni tok 2 in mednarodna investicijska arbitraža Juhant Maruša, Kalin Tjaša, Kukovica Elena, Mediževec Anže, 14.11.2019 Industrija in energetika
	Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec, Pravna praksa, 44/2019Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).
Pravna praksa, 2019⁄44	Pravni napovednik Patricij Maček, 14.11.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019Napovednik
Pravna praksa, 2019⁄44	Resolucija o normativni dejavnosti - deset let kasneje dr. Albin Igličar, 14.11.2019 Državni zbor in državni svet
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 44/2019Deset let po sprejemu Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej) je mogoče ugotoviti, da ta politično-usmerjevalni akt ni uspel zaznavno vplivati na slovensko zakonodajno politiko. Zakonodajna politika postavlja cilje in določa namene pravnega sistema ter opredeljuje pravna sredstva za doseganje teh ciljev in namenov. Zato naj bi omenjeni dokument prispeval k povečanju kakovosti pravnih predpisov in dobremu delovanju pravne države. Navedena želja po desetih letih veljavnosti Resolucije ostaja še vedno neizpolnjena. Seveda pa je prav zato Resolucija ob ustreznem nadgrajevanju, posebej z nomotehničnimi smernicami ter programskimi dokumenti vladne službe za zakonodajo, še vedno aktualna.
Pravna praksa, 2019⁄44	Kršitev pravice do svobode izražanja z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za reproduciranje filmov Ana Pakiž, 14.11.2019 Človekove pravice
	Ana Pakiž, Pravna praksa, 44/2019V zadevi med pritožnikom, filmskim producentom Sergeyem V. Pryanishnikovom, in državo ni bilo sporno, da je bilo z zavrnitvijo dovoljenja za reproduciranje erotičnih filmov poseženo v pritožnikovo svobodo izražanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je presojalo, ali je bil v demokratični družbi poseg nujen ter sorazmeren z zasledovanjem ciljev varovanja javne morale in zaščite otrokovih pravic.
Pravna praksa, 2019⁄44	Substanciranje dokaznega predloga - dokazno breme Avtor ni naveden, 14.11.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.
Pravna praksa, 2019⁄44	Blizuzvočnice II. dr. Nataša Hribar, 14.11.2019 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Pravna praksa, 2019⁄44	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 14.11.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2G) (Ur. l. RS, št. 67/19) - veljati začne 23. novembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru (ZMatR-C) (Ur. l. RS,
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>