O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 26.9.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36/2019 Life Imprisonment, A Global Human Rights Analysis Dirk van Zyl Smit in Catherine Appleton (Harvard University Press, januar 2019, 464 strani, ISBN: 9780674980662, 41 evrov) Število izrečenih kazni dosmrtnega zap
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Čakanje na delo doma in odreditev izrabe dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec je za delavko invalidko, ki je bila na čakanju na delo doma s 100-odstotnim nadomestilom, prejel soglasje komisije. • Ali ji lahko v času odpovednega roka odredi koriščenje letnega dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Odpoved delavcu pred upokojitvijo s ponudbo nove pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec ima že vrsto zaposlenega delavca, ki pa je trenutno varovan pred upokojitvijo, saj je starejši od 58 let. Ker gre delodajalcu slabo, bi delavcu rad ponudil novo pogodbo za delo na drugem delovnem mestu, kjer ga bolj potrebuje. • Ali mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in ponudi novo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

I feel Slovenia: Slovenia.info

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Res je, da spletna stran, pri kateri se bomo ustavili danes, ni posebej pomembna le za pravniško občestvo, vendar je uporabna tudi zanj - za vse, ki se želijo seznaniti s turistično ponudbo Slovenije. Gre za spletišče I feel Slovenia: Slovenia.info, na katerem je možno najti vse o Sloveniji kot zeleni butični globalni destinaciji. Vzpostavila in upravlja ga osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma - Slovenska turistična organizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Od 16. do 22. septembra

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. KPK. V luči oblikovanja nove Evropske komisije (EK) in sumov nepravilnosti, ki spremljajo nekatere kandidate za mesto komisarja, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ponovno predlagala ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gospodarska kriminaliteta

Patricij Maček, 26.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Na Uradnem listu RS je 10. in 11. septembra 2019 potekal dvodnevni seminar na temo posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) z naslovom Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj. Na seminarju je sodelovalo 15 predavateljev, v nadaljevanju pa so predstavljeni prispevki s področja gospodarske kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine

dr. Nataša Samec Berghaus, 26.9.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nataša Samec-Berghaus, Pravna praksa, 36/2019Novela ZZdrS-E Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki je bila v Državnem zboru sprejeta po nujnem postopku 30. maja 2008, je v Sloveniji uzakonila anomalijo, ki je na evropski ravni ni mogoče zaslediti, in sicer da se "zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli" (34. člen ZZdrS) ter "začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti" (37. člen ZZdrS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izjave

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 "Za implementacijo ustavnih odločb ne potrebujemo širokih delovnih skupin, temveč zgolj voljo in zavedanje o pomenu pravne države. Žal slednjega doslej ni bilo." (Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič o novi pobudi ministra Pikala, ki želi prehiteti ustavno sodiš
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019PP, št. 24/89, 14. december 1989, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Omejitev pravic imetnika znamke - besedna znamka - figurativna znamka - označba storitve

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Preložitev skupščine d. d. - rok za sklic skupščine

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede roka za sklic skupščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 44. redni seji (19. september 2019): - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, - predlog zakona o izvrševanju prora
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 54/19) - velja od 7. septembra, uporabljati se začne 1. oktobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izbris kvalificiranih obveznosti bank: Pravna analiza primera Kotnik

dr. Katarina Zajc, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 36/2019Z velikim veseljem sem prijela v roke knjigo z naslovom Izbris kvalificiranih obveznosti bank: pravna analiza primera Kotnik, ki so jo uredili Matija Damjan, Klemen Podobnik in Ana Vlahek, njeni avtorji pa so: Ana Bonča, Lina Burkelc Juras, Miloš Dimitrijević, Janja Hojnik, Mirjam Homar, Lara Matan, Sašo Šilec in Urša Useničnik. Knjiga je zaradi aktualne teme prišla v pravem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Elastika

Primož Cencelj, 26.9.2019

Obresti in obrestna mera

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36/2019Za opisovanje dogajanja v družbi si je včasih smiselno izposoditi kakšne preproste primere iz bližnje stvarnosti. Predmet, ki mi že nekaj časa stimulira misli, je elastika. Njeni značilnosti sta prilagodljivost in raztegljivost. V praksi je zelo uporabna, ima pa tudi pomanjkljivost. Če se jo preveč raztegne, poči in izgubi svoje poslanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Opica kot domača žival

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019• Ali je pri nas dovoljeno imeti opico kot domačo žival?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2019(37)
> September(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFGH IJ K L M NOP QR S Š T UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov