O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 133)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Oddaje o hišah in avtomobilih

dr. Matjaž Ambrož, 5.12.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 47/2019Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Filozofija sreče

dr. Matjaž Ambrož, 11.7.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2019Nekaj časa sem že odsoten - poletni čas preživljam na tuji znanstvenoraziskovalni ustanovi. To je lahko zelo koristno: niti ne toliko zaradi zbiranja pisnih gradiv - ta so danes razmeroma enostavno dostopna tudi od doma - bolj zaradi spremembe okolja in novih vtisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Koliko veljam?

dr. Matjaž Ambrož, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 19/2019V eni od svojih poljudnih knjig o vedenjski ekonomiji nobelovec Richard H. Thaler opisuje anekdoto z dodeljevanjem kabinetov profesorjem. Poučeval je na "poslovni šoli" v Chicagu (ime je skromno, a slutim, da gre za imenitno institucijo), ki je dobila nove prostore. Vodstvo fakultete se je znašlo pred težavno nalogo izdelati vrstni red, po katerem si bodo profesorji lahko izbirali svoje nove kabinete. Vrstni red bi bilo mogoče napraviti po zaslugah (nehvaležno), po golem stažu (v tekmovalnem okolju "šole" staž sam zase ni štel za pomemben dejavnik) ali z žrebom (nevarnost, da bi najboljše pisarne dobili asistenti začetniki, korifeje pa bi se morale drenjati v kleti). Naposled se je vodstvo odločilo za kombinacijo zaslug in žreba: zaposlene so glede na stopnjo zaslug razdelili v štiri skupine, znotraj posamezne skupine pa so vrstni red določili z žrebom. Glede na to, da je šlo za poslovno šolo, se je nujno moralo zastaviti tudi vprašanje, ali je z vrstnim redom mogoče trgovati, česar vodstvo ni dovolilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razmišljanja o vetrobranu

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 12/2019Obstaja prvina, ki mi je nikoli ni uspelo čvrsteje integrirati v pisanje: to je aktualnost. Pravzaprav mi, odkar pomnim, ni uspelo napisati besedila, ki bi bilo neposreden odziv na aktualen dogodek, denimo moralno obarvan razmislek o poslančevi mali tatvini ali o tej ali oni izjavi vidnejšega člana naše družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Kulturni kapital

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 8/2019Radio Slovenija je pred kratkim praznoval devetdesetletnico obstoja. Jubilej so obeležili z geslom "na perotih duha" in mu namenili serijo pogovornih oddaj, v katerih so obujali spomine in razpravljali o poslanstvu radia v današnji družbi. Eno teh oddaj sem ujel na daljši poti z avtom in ji z zanimanjem prisluhnil. Ključno vprašanje, ki so ga sogovorniki načeli, je bilo tole: Je mogoče vztrajati pri predvajanju "zahtevnejših" vsebin in hkrati obdržati poslušalstvo? V razpravi se je večkrat pojavila besedna zveza "kulturni kapital". Problem naj bi bil, da je v današnji družbi prišlo do nekaterih prevrednotenj: kulturni kapital nima več take vrednosti kot nekoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Moška ranljivost

dr. Matjaž Ambrož, 10.1.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1-2/2019V obdobju, ko se je naša družba že pospešeno pripravljala na prehod na tržno gospodarstvo, so se v časopisju pojavili oglasi nekega Mr. Džirla (najverjetneje gre za psevdonim), ki je naprodaj ponujal čudežne kristale, osvežilce čevljev, predvsem pa menda zelo učinkovit čaj za hujšanje, Čang šlang imenovan. Stvar je bila precej hecna, o skrivnostnem Mr. Džirlu smo se večkrat pogovarjali in družinski prijatelj, ki je po službeni dolžnosti več let preživel na Zahodu, je takrat preroško napovedal: "Temu se bo zdaj treba privaditi tudi pri nas."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravilo treh generacij

dr. Matjaž Ambrož, 8.11.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 43/2018Eden od razcepov, ki zaznamujejo sodobno slovensko politično stvarnost, je tisti med podjetništvom in kulturništvom. Ko prižgemo televizijo, naletimo na zaostrene spore o ustvarjanju vrednosti in njenem trošenju. Ljudje iz kulture opozarjajo na svoj ranljiv, šibak in vse bolj zapostavljen položaj, toda tisti iz podjetniške srenje niso videti nič bolj zadovoljni: svoj težaven položaj ponazarjajo z metaforo lokomotive, ki mora za seboj v breg vleči vse daljšo in daljšo kompozicijo prisklednikov, ki se lakomno napaja iz vrednosti, ki jo ustvarja podjetnik. Gre za enega tistih mučnih konfliktov, ki so jih polni medčloveški odnosi, kadar obe strani menita, da se jima godi velika krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Vse teče

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2018Vse teče je novela (avtor jo imenuje povest) ukrajinskega pisatelja židovskega rodu Vasilija Semjonoviča Grossmana (1905-1964). Profesor Janez Kranjc jo je prevedel v slovenščino in napisal spremno besedo (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 235 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Biti humanist

dr. Matjaž Ambrož, 13.9.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2018Za tega ali onega avtorja beremo, da je bil humanist, krščanski humanist, socialistični humanist, humanistični penolog in podobno. Obstajajo sicer dokaj različni pogledi na to, kaj se pravi biti humanist, toda za tukajšnje potrebe lahko stvari poenostavimo in rečemo, da je humanist tisti, ki verjame, da so ljudje dobri, zagovarja človeško dostojanstvo in altruistično etiko, skratka meni, da je treba v ljudeh prepoznati tisto najboljše in z njimi ravnati lepo. Tudi jaz sem - najbrž ste že uganili - humanist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izposojeno gradivo

dr. Matjaž Ambrož, 14.10.2016

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39-40/2016Pred časom sem za ta list pisal sestavke. Ker je bil tedanji urednik v zadregi glede razvrstitve, je ustanovil novo rubriko in jo poimenoval Prava peresa. Meni poimenovanje sicer nikoli ni bilo všeč: zvenelo je pretenciozno, hkrati pa se mi je zdelo prisiljeno poigravanje z besedami. Toda nikoli se nisem pritožil - poimenovanje rubrik je navsezadnje stvar uredništva - in stvar se je prijela. Tako sem pisal kar nekaj let, o stvareh, ki so mi pač padle na pamet. Nikoli se nisem zavezal redno dostavljati besedil; ko sem imel čas in voljo, sem pač pisal, sicer ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Skušam razumeti

dr. Matjaž Ambrož, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2016Ne bi mogel trditi, da sem na tekočem, kljub vsemu pa nekaj malega berem časopise in gledam televizijo. Pozoren sem postal na tole. Kadar se kaj zgodi (in skoraj vedno se kaj zgodi), se na televiziji in v časopisih oglasijo strokovnjaki, ki dogodek tolmačijo. Kadar ima dogodek tudi družbenokonfliktno razsežnost (in skoraj vedno jo ima), se pogosto priglasijo strokovnjaki iz vrst pravnikov. Opozarjajo na neke akte, določbe (nemalokrat "ustavnega ranga") in kar še imajo, včasih pa jih zanese tudi onkraj norme: prodreti želijo v srž problemov naše družbe kot take.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Izrastki, pege, brazde

dr. Matjaž Ambrož, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 03-04/2016Na nemški televiziji že več let z zanimanjem spremljam oddajo, ki razkriva razočaranja turistov: aranžma, ki so ga bili vplačali, jim ni nudil tistega, kar so obetale fotografije v katalogu. Zakonski par, ki je odpotoval na Mallorco, s pretresljivimi opisi izpoveduje, kako zanikrna je bila hotelska soba, kako zamazani so bili prti v obedovalnici in kakšne sitnosti je povzročalo gradbišče tik ob hotelu, ki ga v promocijskih gradivih nihče ni omenjal. Oddaja s svojimi prispevki spet in spet potrjuje znano zakonitost: slike stvari so pogosto lepše od stvari samih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Kaj imajo skupnega kazenske zadeve Bavčar, Snežič in Zavašnik?

dr. Matjaž Ambrož, 7.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2016Vse tri so bile medijsko odmevne, poročanje o njih pa je v podtonu zaznamoval poziv: "Nekaj je treba storiti!" Zakonodajni aparat je ta poziv vzel resno in se na vse tri zadeve odzval energično: v kratkem času so bile pripravljene in sprejete spremembe zakonodaje, ki naj poskrbijo za to, da se taki primeri ne bodo več ponovili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Umiriti nihalo

dr. Matjaž Ambrož, 3.9.2015

Sodišča

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2015Ne tvegamo veliko, če zapišemo, da je problem gospodarske kriminalitete "kompleksen". Po etiološki plati namreč odpira globoka vprašanja o tako imenovanem človeškem bistvu in o kali iracionalnosti, ki je vanj zasejana. Če je namreč na konvencionalno premoženjsko kriminaliteto v številnih primerih mogoče gledati kot na racionalen človeški odziv na nepravična socialna prikrajšanja, so storilci resnejše gospodarske kriminalitete večinoma dobro situirani, eksistenčno preskrbljeni ljudje, za katere bi rekli, da jim "nič ne manjka". Seveda je ocena o tem, kdaj ti nič ne manjka, interpretativno zelo odprta; neprijetna lastnost človekovih potreb in stremljenj je namreč, da nimajo čvrste zgornje meje (poleg tega pa "dobra hrana spodbuja apetit"). Pa vendar je danes vsaj na deklarativni ravni splošno sprejeto, da "bogastvo ne prinaša sreče", vsaj tedaj ne več, ko so naše temeljne potrebe razmeroma zadovoljene. Zato imamo večinoma težave razumeti posameznika, ki mu gre dobro in bi lahko živel vsaj približek tistega, čemur pravimo mirno, plodno življenje, on pa si krčevito želi protipravne obogatitve, da bi jo prek by-pass družbe "plasiral" v davčno oazo. Ta pojav v nas prej kot ogorčenje sproža začudenje. Mikalo bi nas ugibati, da so na delu motni nagoni, emocionalna ali kulturna prikrajšanja, vendar se v spekulacijo te vrste ne moremo in ne želimo spuščati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Deveti člen

dr. Matjaž Ambrož, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2014V stisko me je spravil deveti člen individualnega pravnega akta, ki sem ga podpisal. Zadevo bom pojasnil. Spisal sem nekakšno delo. Ne bom trdil, da mi je bilo pisanje vselej v užitek. Prav nasprotno: na trenutke sem se mučil, obupaval, psoval. Toda držal sem se načela, ki ga vsak dan radodarno vcepljamo našim najmlajšim: dela ne smemo opustiti, takoj ko postane neprijetno. Treba je zdržati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Metoda poskusov in napak

dr. Matjaž Ambrož, 11.9.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 35/2014Kos življenja, ki je za mano, je v precejšnji meri zaznamovala uporaba metode poskusov in napak. Metoda je znana: poskusiš to in ono, da bi si napravil življenje prijetnejše, in ko stvar spodleti, poskusiš nekaj novega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Začetek poskusa v primeru sostorilstva

dr. Matjaž Ambrož, 10.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2014Začetek poskusa, torej razmejitev poskusa od pripravljalnih ravnanj, je eno težavnejših in spornejših vprašanj kazenskega prava. To vprašanje dobi še dodatno razsežnost v primeru sostorilstva. Ker ni nujno, da vsi sostorilci delujejo v istem hipu, so možni položaji, ko nekateri sostorilci že začnejo uresničevati svoj prispevek k dejanju, drugi pa sploh še ne pridejo na potezo, ko dejanje že propade. Ti položaji odpirajo vprašanje, ali naj se začetek poskusa presoja za vse sostorilce hkrati ali pa za vsakega posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Menedžerski koncert

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2014V življenju se nam pogosto godijo krivice, to vemo vsi. Precej redkeje, a sem in tja vendarle, pa se zgodi, da nas doletijo nezasluženi privilegiji. Meni se to dogaja v obdobju okrog novega leta, kadar me založba povabi na gala menedžerski koncert, čeprav sploh nisem menedžer: poklicno fungiram kot skromen javni uslužbenec brez vodstvenih kompetenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Izzivi in odzivi - drugi zvezek

dr. Matjaž Ambrož, 9.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2014Pri založbi Uradni list je pred kratkim izšla druga knjiga Izzivov in odzivov profesorja Ljuba Bavcona. Prva, ki je izšla leta 2006, vsebuje izbor njegovih besedil od leta 1988 do leta 2005, drugi zvezek pa prinaša izbor od leta 2006 dalje. Ta dinamika kaže, da avtor ne zmanjšuje tempa pisanja, kar je znano tudi izkustveno: čeprav formalno ni več podvržen storilnostnim pritiskom, ob delovnih oddihih vselej prvi vstaja od kave z ugotovitvijo, da je "sicer prijetno klepetati, a je treba tudi delati".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Čudežna moč glasbe

dr. Matjaž Ambrož, 19.12.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2013Kadar beseda steče o "čudežni moči glasbe", mi pride na misel dogodek, o katerem mi je pripovedoval profesor srednjih let. Sedel je kot običajno na svojem zlatem abonmaju, koncert mu je ugajal, še več, ko je bil na vrsti krasni andante, je v nosu začutil zbadanje, oči so mu postale vlažne in obšlo ga je nenavadno občutje, ki ga je opisal kot "ganotje nad samim sabo". Zazdelo se mu je, da mu v kozmosu pripada prav posebno mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Vsakomur po njegovih potrebah

dr. Matjaž Ambrož, 18.10.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 40-41/2013V zadnjem času se mi dogaja nekaj, česar prej nisem okusil: pišejo mi bralci. Navežejo se na katerega od zapisov in opišejo kako svojo izkušnjo ali pogled na življenje. Pravijo, da radi preberejo; ena od bralk mi celo piše, da sem zagovornik vrednot, ki so "v današnji družbi vse prepogosto spregledane in zanemarjene". Ob branju teh sporočil mi je prijetno, zato jih, ko pridem do konca, začnem brati znova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Zakaj pišem?

dr. Matjaž Ambrož, 3.10.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2013Vsakdo s krhkimi živci - takih nas je kar precej - občasno sanjari o umiku: selitvi v kakšno kmečko, najraje obmorsko okolje, kjer bo lovil ribe, gojil oljčne nasade in ob večerih "trl lan", karkoli že ta dejavnost obsega. Oh, kolikokrat se jaz, ko so živci bolestno razdraženi, poigravam s to zamislijo! Večkrat sem bil že skorajda odločen: ko bodo tantieme dosegle raven, ki omogoča znosno preživetje, grem in si življenje uredim na novo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Likovna umetnost

dr. Matjaž Ambrož, 19.9.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2013Zroč v hladno, belo steno tako imenovanega dnevnega prostora, sem sklenil, da potrebujem likovno delo, ki bo moje zadrževanje v tem prostoru napravilo prijetnejše in bolj domačno. Zaželel sem si - tako kot se je to počelo v domala vseh civilizacijah - okrancljati svoje bivališče (za življenje človeku ni potreben samo kruh, pravi nekje mladi Marx, marveč tudi "cvetje").
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Moje društveno življenje

dr. Matjaž Ambrož, 29.8.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2013V raznih življenjepisih, torej sestavkih, ki jih s priročno kratico imenujemo kar "CV", pogosto berem: član več mednarodnih združenj s področja ..., podpredsednik Akademije za ..., častni član ustanove te in te ..., dolgoletni tajnik ..., prejemnik plakete Društva in tako dalje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(133)

Leto objave

2019(6) 2018(3) 2017(1) 2016(4)
2015(1) 2014(5) 2013(13) 2012(17)
2011(14) 2010(14) 2009(10) 2008(20)
2007(10) 2006(5) 2005(2) 2004(2)
2003(1) 2002(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: A

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov