O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Potrošniški krediti v švicarskih frankih v francoski zakonodaji in sodni praksi

dr. Jorg Sladič, 17.1.2019

Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 3/2019Tudi francoski potrošniki so pred krizo zaradi nižjih obrestnih mer jemali kredite v švicarskih frankih (CHF). Za razliko od mnenja dela slovenske (ustavnopravne) teorije je treba omeniti, da taki krediti v Franciji niso bili nikoli prepovedani ali nedovoljeni. Po krizi in težavah s plačili kreditov v CHF je bila zakonodaja v letu 2014 samo zaostrena, in sicer tako, da valutno tveganje nosi posojilodajalec. Uresničeno valutno tveganje je tudi v Franciji pripeljalo do podobnih sodnih sporov kot pri nas, ki se zaključujejo pred Kasacijskim sodiščem (Vrhovnim sodiščem).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o teoriji predpogodbenih informacijskih in pojasnilnih dolžnosti

dr. Jorg Sladič, 10.1.2019

Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2019Moderno pogodbeno pravo poudarja izreden pomen predpogodbenih informacij, ki se jih nudi sopogodbeniku (tudi potrošniku) ob sklepanju pravnega posla. Šele ko razumemo pomen in vključitev pojasnilne dolžnosti glede predpogodbenih informacij v sistem zasebnega (civilnega) prava, lahko pravilno razumemo uporabo npr. Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva je sektorska, vklaplja se v sistem civilnega prava, ki velja v Sloveniji. Kljub temu da Obligacijski zakonik (OZ) temelji na Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je bil sodoben zakon, je koncept predpogodbene informacije oz. pojasnilne dolžnosti ob sklepanju pogodb še vedno podnormiran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Potrošniški krediti v švicarskih frankih: kako izboljšati zakonodajo

dr. Jorg Sladič, 20.12.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2018Zgodbe o kreditih v švicarskih frankih (CHF) dobivajo epiloge pred najvišjimi sodišči. Slovenska teorija jih je že komentirala, deloma na podlagi predpostavk, ki kažejo slovensko tradicijo instrumentalnega pojmovanja prava. Namen tega prispevka ni analiza sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 195/2018, temveč: (1) predlog noveliranja ZIZ, ki naj uvede nov impugnacijski ugovor indeksne klavzule, ter (2) predlog ponovne uvedbe določbe, ki po vsebini ustreza modificiranemu 395. členu ZOR/77. Tu ne gre za vprašanja dovoljenosti dolgov v tuji valuti, saj navsezadnje monetarna unija v EU in prost pretok kapitala predpostavljata pravni promet - torej pogodbe - z dolgovi v tuji valuti, ampak za možnost dolžnika, da plača dolg v tuji valuti v domačem denarju oz. pravico potrošnika do plačila dolga v tuji valuti v nacionalnih plačilnih sredstvih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tožniška varščina brez tujega državljanstva

dr. Jorg Sladič, 15.11.2018

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2018V Sloveniji belgijska sodna praksa in pravna teorija nista najbolj poznani. Toda včasih sodna praksa malih držav odpre vprašanja, ki so bistvenega pomena za razvoj pravne znanosti. Predstavljena belgijska sodba je omogočila mednarodni razvoj z odstopanjem od tradicionalnega razumevanja tožniške varščine, tj. da ima tožnik tuje državljanstvo, in ga spremenila v domnevo, da tožnik nima stalnega prebivališča v državi, kjer poteka postopek, in tam tudi nima sredstev, s katerimi bi lahko zagotovil varščino za pravdne stroške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Reivindikacijska tožba, slovenski izvršilni postopek in mednarodna pristojnost slovenskega foruma

dr. Jorg Sladič, 25.10.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2018Tožnik je najprej v izvršilnem postopku vložil ugovor tretjega, češ da sporne premične stvari niso last dolžnika zavezanca v izvršilnem postopku. Ugovor tretjega je bil zavrnjen, nato pa je tretji kot tožnik vložil tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe pred slovenskim forumom in poleg te še dodatno tožbo, v kateri je bil tožbeni zahtevek oblikovan tako, da se nanaša na vrnitev stvari v lasti tožeče stranke, ki jih je toženec s stalnim prebivališčem v Italiji (Gorica) kot upnik in kupec kupil na podlagi neposredne pogodbe z izvršiteljem med izvršilnim postopkom (93. člen ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Lastna menica v izvršbi proti zavezancu potrošniku

dr. Jorg Sladič, 4.10.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 38/2018Sodišče EU je na prvi pogled sicer odločalo o vprašanju, ki zadeva plačilne naloge, izdane na podlagi (lastne) menice. Toda vsebina odločbe je pomembnejša za sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se nanaša na ugovorni rok, obseg pooblastil sodišča, ki sprejema sklep o izvršbi, in na eventualno maksimo (prekluzijsko načelo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ukrepi v kazenskem postopku proti guvernerju nacionalne centralne banke članice Evrosistema

dr. Jorg Sladič, 20.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 35/2018Predsednik Sodišča EU je 20. julija 2018 sprejel pomemben sklep, s katerim je v veliki večini zavrnil predlog Evropske centralne banke (ECB) za izdajo začasne odredbe, s katero naj se latvijskim organom kazenskega postopka prepreči preiskovanje predsednika nacionalne centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo kot obrambo pred dajatveno tožbo pred sodiščem druge države

dr. Jorg Sladič, 30.8.2018

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 32/2018Švicarsko zvezno sodišče (najvišje sodišče v Švici) je sprejelo pomembno sodno odločbo glede vprašanja pravnega interesa za negativno ugotovitveno tožbo, kadar v Švici tožnik vloži tožbo na ugotovitev, da odškodninska odgovornost ne obstaja, zato da bi starejša ugotovitvena tožba preprečila kasnejšo dajatveno tožbo v Angliji. Do sedaj se je evropska sodna praksa ukvarjala z vprašanjem starejše negativne ugotovitvene tožbe v državi A in kasnejše dajatvene tožbe v državi B zgolj pri vprašanju litispendence dveh postopkov v dveh državah. Pomen te sodbe za Slovenijo je v besedilu Luganske konvencije, saj omenjena švicarska sodba zahteva, da se o njej izjavijo tudi slovenska sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Odgovor dr. Mencingerju: res iudicata ius facit

dr. Jorg Sladič, 29.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 12-13/2018V Pravni praksi št. 11 je dr. Jože Mencinger objavil svoj prispevek z naslovom "Zavrnitev, ignoriranje ali tožba?", v katerem je pravo EU razlagal na način, ki ni v skladu s temeljnimi normami Evropske unije. Stališče, da je treba sklepe Evropske komisije ignorirati, zavrniti ali pa Komisijo tožiti, je sporno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E in stvarnim kazalom

dr. Jorg Sladič, 1.2.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 5/2018Zaradi obsežne novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se je na trgu med pravniki pojavila potreba po besedilih noveliranega zakona v raznih oblikah. GV Založba je ponudila že tradicionalna uvodna pojasnila, na znanstveni komentar še čakamo. V praksi pa so uvodna pojasnila še ena oblika predstavitve zakona, druga oblika pa je popolna usmeritev na t. i. kratkoročne potrebe prakse (samo stvarno kazalo in tabela spremenjenih členov). Založba Prvi člen se je odločila za izpustitev uvodnega komentarja oziroma znanstvenega prikaza noveliranega zakona in za popolno prilagoditev potrebam prakse (sodniki, odvetniki) s prikazom tabele spremenjenih členov in stvarnim kazalom. Delo bo zaradi tega služilo izključno potrebam prakse, saj bo pač knjižica, ki se jo bo vzelo na obravnavo, ko bodo praktiki na hitro potrebovali člen zakona za utemeljitev svojega ravnanja. Zato menim, da bo delo dobro sprejeto v praksi, saj vsebuje tisti minimum, ki ga praksa potrebuje za hitre reakcije med obravnavami (stvarno kazalo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Imuniteta tujih držav, mednarodnih organizacij ter začasne in predhodne odredbe

dr. Jorg Sladič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2017V mednarodnem pravu obstaja posebno področje, ki se nanaša tudi na slovenski lex fori v civilnih postopkih, in sicer gre za vprašanje imunitet po mednarodnem pravu. Trdimo lahko, da gre po ZPP in tudi ZIZ za absolutne negativne procesne predpostavke, ki imajo temelj v mednarodnem javnem pravu (28. člen ZPP). Načeloma je treba razlikovati med imuniteto tuje države oziroma mednarodne organizacije, osebno imuniteto (na primer diplomata ali šefa tuje države (exemption)) in eksteritorialnostjo (se pravi prostorsko imuniteto, na primer veleposlaništva). Nosilci imunitet v Sloveniji so tuje države in mednarodne organizacije; slednje samo, če je Slovenija članica te mednarodne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017Založba IUS SOFTWARE (GV Založba) je pred kratkim izdala delo štirih avtorjev, v katerem ti na 172 straneh obsežno razlagajo noveliran pravdni postopek. Delo lahko označimo kot prvo strokovno publikacijo, na univerzitetni ravni pa moti pomanjkanje zaznamb o avtorjih posameznih poglavij, ki so potrebne v znanstvenih delih in tudi za pravilno citiranje v sodnih odločbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF?

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU?

dr. Jorg Sladič, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Luxembourg locuta, causa finita

dr. Jorg Sladič, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 36-37/2017Sodišče EU je s to sodbo ponovno odločalo o kreditih, ki se vračajo v švicarskih frankih (CHF). Prva sodba, v kateri je odločilo, da ničnost takih pogodb sankcionira posojilojemalca, je bila sodba Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai, ki se je nanašala na posojila v madžarskih forintih in vračanje v švicarskih frankih. Najnovejša sodba pa se nanaša prav na problematiko tveganja zaradi tečajnih nihanj v potrošniških kreditih, ki so bili odobreni in izplačani v švicarskih frankih. Sklepni predlogi generalnega pravobranilca so bili analizirani pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 14.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 34/2017Problematika potrošniških kreditov v švicarskih frankih in ničnosti posojilnih pogodb za posojila, pri katerih je obveznost vračanja določena v CHF, je dodobra razburkala slovensko pravno stroko. Posledica nihanja tečaja med CHR in EUR je, da je nižja obrestna mera izničena z višjim menjalnim tečajem. V ospredju je vprašanje tečajnega tveganja, ki naj ga po mnenju slovenskih sodišč nosijo banke. Toda kako se lahko predvidi razvoj tečajev med CHF in EUR v prihodnosti? V francoskem jeziku obstaja lep rek francoskega komika Pierra Daca: Les prévisions sont difficiles, surtout lorsqu'elles concernent l'avenir (Napovedi so težavne, zlasti če se nanašajo na prihodnost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Državna revizijska komisija je sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU

dr. Jorg Sladič, 7.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 33/2017V slovenski pravni teoriji se posamično že dalj časa zastopa stališče, da je na področju javnega naročanja Državna revizijska komisija sodišče v smislu člena 267 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Pojem sodišča v smislu prava EU je avtonomni pojem in se ne določa po pojmovanju slovenskega prava. Temelj v prid stališču, da gre za sodišče v smislu člena 267 PDEU, je sodna praksa Sodišča EU, ki je nastala na podlagi starejše avstrijske ureditve pravnih sredstev zoper odločitve javnega naročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Monetarna politika Švicarske narodne banke je akt iure imperii, o katerem avstrijska sodišča ne morejo odločati

dr. Jorg Sladič, 24.8.2017

Finance in bančništvo

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 30-31/2017Na začetku letošnjega leta je iz Avstrije prišel sklep, s katerim je avstrijsko vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sklep drugostopenjskega sodišča, ki je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v odškodninskem postopku zoper Švicarsko narodno banko pred sodišči v Avstriji zaradi ukrepov monetarne politike (nem. währungspolitische Maßnahme). Sklep je pomemben zlasti zaradi tega, ker je potrdil, da je monetarna politika centralnih bank oblastvena dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Vzročnost v zasebnem pravu pod vplivom prava EU - sodba Sodišča EU Sanofi Pasteur, C-621/15

dr. Jorg Sladič, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2017Dne 21. junija 2017 je Sodišče EU podalo odgovor na tehnično vprašanje razlage Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Svoboda izražanja slovenskega sodnika

dr. Jorg Sladič, 15.6.2017

Sodišča

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 23/2017Visokošolski kolegi so mi pred kratkim v vpogled predložili nekaj listin o dogodkih na Vrhovnem sodišču glede svobode govora vrhovnih sodnikov. Ti nedavni dogodki na Vrhovnem sodišču glede razprave o omejitvi pravice sodnika do izražanja odpirajo več vprašanj, ki se v drugih delih pravosodja razumejo kot problematika krepitve zaupanja v sodstvo. Kakor je ugotovila Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, je zaupanje javnosti temelj legitimnosti sodstva. Verjetno ne bo kakšna novost, niti kakšna herezija, če napišem, da zaupanje v sodstvo v Sloveniji ni na taki ravni kot v državah razvite Evrope, razlog za to je še danes očiten primanjkljaj iz preteklosti. Kljub četrt stoletja nove ustave sodstvo do danes ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima v zahodnoevropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Listine in korespondenca EU v nacionalnih kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 13.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 15/2017V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba arhivov in listin EU v nacionalnih kazenskih postopkih ni prepovedana in da Protokol št. 7 k PDEU in PEU o privilegijih in imunitetah EU ne zagotavlja absolutne imunitete, kar pomeni, da se lahko listine uporabljajo v kazenskih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vzročna zveza in naključje

dr. Jorg Sladič, 17.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2016Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nevarnosti sodne samouprave v tranzicijskih družbah

dr. Jorg Sladič, 27.10.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2016Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(55)

Leto objave

2019(4) 2018(8) 2017(11) 2016(3)
2014(3) 2013(3) 2008(3) 2007(3)
2005(2) 2004(1) 2003(1) 2002(3)
2001(8) 2000(1) 1998(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov