O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Zakon o prekrških s komentarjem

dr. Miha Šepec, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 28-29/2018Prekrškovno pravo je v našem pravnem prostoru dolgo časa veljalo za nesojenega otroka dveh očetov - kazenskega in upravnega prava. Temu je botrovalo dejstvo, da se velikani kazenskega prava s prekrškovnim pravom nikoli niso pretirano resno ukvarjali in da so to pravno panogo imeli za teoretično in postopkovno poenostavljeno podpanogo kazenskega prava, v katero se ni vredno podrobneje poglabljati. Položaju prekrškovnega prava ni pomagalo niti dejstvo, da ustrezne učbeniške literature v slovenskem jeziku ni bilo in da sta ga obe pravni fakulteti preprosto zanemarjali kot resen učni predmet. A nesporno dejstvo je vedno bilo, da so prekrški v praksi bistveno številčnejši od kaznivih dejanj in da se tako posamezniki kot sodišča s prekrški srečujejo precej pogosteje kot s kaznivimi dejanji, kar je nakazovalo, da bo treba to pravno panogo začeti obravnavati resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

dr. Miha Šepec, 14.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 48/2017Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1). Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Množinski zakonski znaki v inkriminacijah kaznivih dejanj in pravljična metoda argumentacije

dr. Miha Šepec, 9.11.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 43/2017Jezik je pravnikovo temeljno orodje. Pravo je umetnost argumentacije in skrbnega premlevanja ter utemeljevanja stališč. Pravnik, ki ni vešč jezika, ne bo sposoben ustrezno predstaviti svojih stališč in bo zato neuspešen pri prepričevanju pravnega avditorija s svojimi argumenti. Toliko bolj to velja za zakonodajalca, ki nam predpisuje obvezna pravna pravila. In še toliko bolj to velja za področje kazenskega prava, na katerem morajo biti določbe Kazenskega zakonika (KZ-1) kristalno jasne, nesporne, nedvoumne in kirurško natančne, saj so lahko podlaga za odvzem posameznikove prostosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kolektivno kaznivo dejanje - teoretična dilema v slovenski kazenski teoriji in praksi

dr. Miha Šepec, 24.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 30-31/2017Šošić je že leta 2013 opozoril, da se kolektivno kaznivo dejanje v naši teoriji, zakonodaji in sodni praksi razlaga nedosledno ter da bi bilo treba to nedoslednost odpraviti. Z njim se vsekakor strinjam, in ker gre za resen dogmatični problem, ki je v našem pravnem prostoru še vedno prisoten, temu namenjam ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Preprečitev ali oviranje ustanavljanja političnih strank - praznina v Kazenskem zakoniku

dr. Miha Šepec, 26.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 3-4/2017Svobodna in prostovoljna ustanovitev politične stranke kot združenja državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, je osnovni pogoj demokratične družbe in v razviti pravni državi ena od temeljnih ustavnih človekovih pravic. Brez političnih strank ni demokracije. Državni režim, v katerem vlada le ena politična stranka, ki onemogoča ustanavljanje političnih strank z nasprotnimi interesi, nasproti misleče pa označi kot politične nasprotnike, nam je iz naše zgodovine še predobro poznan. Osamosvojena Slovenija, ki se je oddaljila od tedanjega nedemokratičnega režima, bi zato morala še toliko bolj poskrbeti, da je ustanavljanje političnih strank v Sloveniji popolnoma svobodno in da ne more nihče te temeljne ustavne pravice omejevati, preprečevati ali ovirati, če za to niso podane ustavno dopustne omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Mehanizem plea bargain v kazenskem pravu

Miha Šepec, 2.12.2010

Kazenski postopek

Miha Šepec, Pravna praksa, 47/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Prikriti preiskovani ukrep pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij

Miha Šepec, 7.10.2010

Kazenski postopek

Miha Šepec, Pravna praksa, 39/2010Ureditev 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa prikriti preiskovalni ukrep pridobivanja podatkov o prometu elektronskih komunikacij, je problematična. Hrambo teh podatkov je članicam EU naložila Direktiva 2006/24/ES, ki jo je Slovenija implementirala v svojo zakonodajo z novelo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-A), v katerem je določila dvoletni, nato pa z novelo ZEKom-B osem- oziroma štirinajstmesečni rok hrambe podatkov o prometu v elektronskih komunikacijskih omrežjih. Tako dolgi rok hrambe je problematičen s kazenskopravnega vidika, saj je bil ukrep sporočanja podatkov o prometu po 149.b členu ZKP pisan na podlagi zakonske ureditve po ZEKom pred novelama, ki je določal precej krajše roke hrambe podatkov (v povprečju en mesec). Glede na nestroge pogoje, ki jih ZKP določa za odreditev ukrepa po 149.b členu, se sprašujem, ali je ta po trenutni ureditvi še ustavno dopusten. Osnutek novega ZKP problematike ne odpravlja, zato naj bo ta prispevek premislek o delni spremenitvi nove ureditve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(11)

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(4) 2016(1)
2010(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov