O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 231)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O zasebnosti v steklenih hišah: ali je biti opazovan imisija

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.4.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2019Marca letos se je na londonskem višjem sodišču (High Court) po približno dveh letih sojenja končal izjemno zanimiv primer glede varstva zasebnosti. Svetovno znana galerija Tate Modern se je po sodbi sodnika Justica Manna uspešno ubranila pred tožbo štirih lastnikov stanovanj sosednje stolpnice na južnem bregu reke Temze, imenovane Neo Bankside.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Je sodstvo res "klinično mrtvo"?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Pravica športnikov do javne obravnave pred neodvisnim tribunalom

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.10.2018

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 41-42/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 2. oktobra letos po osmih letih izdalo težko pričakovano sodbo v sporu med (še vedno aktivno) hitrostno drsalko Nemko Claudio Pechstein in nekdanjim romunskim nogometnim zvezdnikom Adrianom Mutujem ter Švico. Predmet presoje ESČP je bila zakonitost postopkov Arbitražnega sodišča za šport (CAS). Oba imenovana športnika sta se na ESČP pritožila, ker zaradi izpodbijanja arbitražne odločbe CAS nista uspela s pritožbo na Švicarsko zvezno sodišče (FT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Problem prepovedi "lastništva tretjih oseb" v nogometu

dr. Vesna Bergant Rakočević, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 36-37/2018Kaj sploh je "lastništvo tretjih oseb" (ang. third-party ownership - TPO), včasih imenovano tudi "ekonomske pravice na igralcu"? Gre za model poslovne prakse v poklicnem nogometu, po katerem tretja oseba klubu plača določeno vsoto denarja za to, da lahko klub kupi oz. plačuje konkretnega igralca, v zameno pa tretja oseba pridobi pravico do dela prestopne premije (ang. transfer fee), ko ta igralec prestopi v drug klub.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

VAR - varljiv privid boljšega sojenja v nogometu

dr. Vesna Bergant Rakočević, 23.8.2018

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 30-31/2018Pravkar minulo svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji se bo v zgodovino zapisalo ne le po novem zmagoslavju Francozov, neverjetnem uspehu naših južnih sosedov in drugih športnih zmagah in porazih, pač pa tudi po tem, da je bila na njem kot uradni pripomoček sojenja prvič uporabljena tehnologija VAR (ang. video assistant referee) oziroma nov udeleženec v sojenju, video pomočnik sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2018Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Šport, politika in pravo - izključitev Rusije iz Olimpijskih iger

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.12.2017

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2017Nedavno sem prebrala resignirano ugotovitev vrhunskega pravnega strokovnjaka, da dandanes vse prevečkrat ne štejejo pravni argumenti, pač pa surova moč, in da tako doma kot tudi v svetu deluje zloraba prava. Ta misel me je pretresla, ironija usode pa je nanesla, da je sovpadla z novico, da je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) iz olimpijskih iger, ki bodo v začetku naslednjega leta potekale v južnokorejskem Pjongčangu, izključil Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Zločin in kazen Justina Gatlina

dr. Vesna Bergant Rakočević, 24.8.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 30-31/2017V nedeljo, 5. avgusta, zvečer je 55.000 gledalcev na londonskem stadionu pričakovalo enega izmed vrhuncev letošnjega svetovnega prvenstva v atletiki: slovo najhitrejšega človeka v zgodovini, Jamajčana Usaina Bolta - njegov zadnji nastop v finalu teka na 100 metrov. Čeprav daleč od svojih rekordnih dosežkov, je bil Bolt glavni favorit za zmago, nekaj vznemirjenja je prinesel le njegov poraz proti Američanu Colemanu v polfinalnem teku. Vedno z žvižgi pospremljenega "notornega dvakratnega dopinškega goljufa" Justina Gatlina nihče ni pričakoval, ali pa želel, prav na vrhu. A zgodilo se je ravno to, zmagal je Gatlin: s silovitim finišem je v zadnjih metrih teka za stotinko sekunde prehitel rojaka Colemana, še za stotinko več pa Bolta. Stadion je obmolknil, tišino so prekinjali le vzkliki "buuu" pa aplavz Boltu, ki je osvojil tretje mesto; častnega kroga zmagovalca ni bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Zoper doping z resetiranjem atletskih rekordov?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.5.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20-21/2017Da se sodobni vrhunski šport že precej časa na vse možne načine ukvarja s problemom dopinga, praviloma ni več omembe vredna novica. Najnovejši predlog Evropske atletske zveze (European Athletics - EA) pa je vendarle povsem drugačen. Gre za obuditev revolucionarne ideje, ki je sprožila številne odzive in jih bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih vse več. Za kaj gre?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nespoštovanje sodišča

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.11.2016

Dedovanje

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 43/2016Ustavno sodišče je 28. septembra 2016 v zadevi odvetnika Cugmasa odločilo, da se razveljavi tretja poved 78. člena Zakona o kazenskem postopku, kolikor se nanaša na primere, ko je domnevna žaljiva izjava usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila dana oziroma ki je pristojen odločiti o vlogi, ki jo vsebuje. Gre za ureditev, ki je do sedaj omogočala sodniku, da kaznuje tistega, ki žali sodišče oziroma udeležence v postopku. Ustavno sodišče v tej odločbi dalje sodi, da v takem primeru sodnik oziroma predsednik senata poda predlog za kaznovanje, ki se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Doping: olimpijske steze brez ruskih šampionov

dr. Vesna Bergant Rakočević, 19.8.2016

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2016Letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Riu de Janeiru minevajo tudi v znamenju odsotnosti mnogih zvezdnikov svetovnega športa. Ne le, da je nekaterim nastop preprečila poškodba ali pa strah pred okužbo z nevarnim virusom, doma je zaradi odločitev pristojnih športnih organizacij, konkretno Mednarodne atletske zveze IAAF in Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK, ostala kompletna ruska atletska reprezentanca pa tudi nekateri drugi ruski športniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Nedovoljenost nagrad v nogometu za zmago s strani tretjih

dr. Vesna Bergant Rakočević, 19.5.2016

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20-21/2016Zadnje dogajanje v slovenskem nogometnem prvenstvu je sprožilo precej razprav o tem, ali je dopustno, da neka ekipa, za katero je pomemben rezultat tekme med drugima dvema ekipama, eni od teh dveh ekip ponudi denarno nagrado, če nasprotnika premaga. Oglasili so se športniki (nogometaši), športni funkcionarji, športni in siceršnji komentatorji, športni filozofi in navijači. Moj splošni vtis je, da vsi po vrsti sicer obsojajo podkupovanje v športu, pri čemer pa to razumejo (le) kot plačilo nekoga nekomu, da v športnem boju, ki je sam po sebi usmerjen k zmagi, (namenoma) izgubi oziroma ne zmaga, da pa se nagrada nekomu, ki zmaga, čeprav pride s strani tretje osebe, tudi od ekipe, ki je posredno (na primer zaradi ligaškega tekmovalnega sistema zbiranja točk) zainteresirana za izid, temu pojmu ne prilega povsem. Ni bilo malo takih, ki so odkrito zagovarjali tezo, da je to nekaj povsem razumljivega, dovoljenega, neproblematičnega in neškodljivega, da je to celo dobrodošlo, še zlasti če so nogometaši od svojega kluba slabo ali neredno plačani, in s korupcijo v športu povsem neprimerljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Kdo je bil od koga očaran ali zanimiv primer nedokazane korupcije v športu

dr. Vesna Bergant Rakočević, 4.2.2016

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 5/2016Kmalu bo minilo dve leti, odkar smo slavili enega izmed sijajnih uspehov Tine Maze na olimpijskih igrah v Sočiju - zmago na veleslalomu. S skoraj minuto zaostanka za našo prvakinjo je bila prav na repu rezultatske razpredelnice predstavnica Tajske Vanessa Vanakorn, bolj znana kot violinistka Vanessa Mae. Njen nastop je močno odjeknil, zgodba pa je še posebej zanimiva s slovenskega vidika. Poglejmo, zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Vpliv evropskega prava na sodnike nove Evrope

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.12.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2015Dobrih deset let po veliki širitvi EU na vzhod in petindvajset let po padcu železne zavese je profesor evropskega prava z Univerze v Brugesu Michal Bobek zbral in uredil izredno zanimivo primerjalno študijo o vplivu te razširitve na sodnike, na njihovo miselnost in argumentacijo, na razvoj (nacionalnih) sodnih praks in pravosodnih sistemov v novih postkomunističnih članicah. Gre za EU Law in The Member States. Central European Judges Under the European Influence. The Transformative Power of the EU Revisited (Hart Publishing, Oxford in Portland, Oregon 2015, 449 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Kaznovanje za nespoštovanje

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.11.2015

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 42-43/2015Pred kratkim smo si imeli priložnost ogledati katero od tekem svetovnega prvenstva v ragbiju, zelo zanimivem športu, ki pa je za Slovence še vedno kar precej eksotičen, sploh če ga primerjamo recimo z nogometom. Prav ta primerjava je izredno pomenljiva, kajti na Otoku, rojstnem kraju obeh športov, velja rek, da je "rugbi huliganska igra, ki jo igrajo gentlemani, nogomet pa gentlemanska igra, ki jo igrajo huligani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

S tujih knjižnih polic

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.8.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2015 Dispute Resolution in Sport; Athtelts, law and arbitration David McArdle (Routledge, London and New York, 2015, 179 strani) Knjiga nudi poglobljen uvid v prednosti športne arbitraže, ki prek Arbitražnega razsodišča za šp
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Cilji in zadetki

dr. Vesna Bergant Rakočević, 16.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2015Pravkar je začel veljati "sodni peterček", torej sveženj zakonov o spremembah in dopolnitvah petih, recimo temu sistemskih predpisov s področja sodstva oziroma pravosodja. V javnosti se je govorilo celo o mali sodni reformi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Bo primer Pechstein terjal reformo CAS?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.2.2015

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 5/2015Dopinški primer nemške hitrostne drsalke Claudie Pechstein iz leta 2009 je bil zelo odmeven in v marsičem prelomen. Disciplinska komisija Mednarodne drsalne zveze (International Skating Union - ISU) je športnico kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja zaradi kršenja člena 2.2 protidopinških pravil ISU, ki prepovedujejo krvni doping. Arbitražno razsodišče za šport (Court of Arbitration for Sport - CAS) je pritožbo Pechsteinove in pritožbo Nemške zveze za hitrostno drsanje (DESG) proti odločitvi disciplinske komisije ISU zavrnilo. Pechsteinova, petkratna olimpijska zmagovalka, ki je bila zaradi kazni ob možnost, da svojo zbirko odličij poveča na primer na zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, je odločbo CAS neuspešno izpodbijala tudi na švicarskem Zveznem vrhovnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Kdo je tu sporen

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.2.2015

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 5/2015Pred kratkim je Državni zbor soglasno zavrnil izvolitev kandidatke dr. Anite Dolinšek na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki jo je za to predlagal Sodni svet. Glede na to, kaj je bilo o njeni kandidaturi izrečenega na komisiji Državnega zbora, to sicer niti ni bilo presenetljivo, zato pa nič manj nesprejemljivo, pravzaprav nezaslišano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Problemi izrekanja in izvajanja prepovedi nasilnih dejanj po ZPND

dr. Vesna Bergant Rakočević, 22.1.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2015Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) zdaj velja in se uporablja približno sedem let. Zakonodajalec si je s sprejemom predpisa za cilj postavil izjemno pomembno družbeno vrednoto, in sicer je bil njegov namen zagotoviti žrtvam nasilja potrebno varstvo ter to družbeno zlo prek različnih institutov tudi zmanjšati. Zakon naj bi zagotovil enoten pristop k obravnavanju nasilja v družini (predvsem prek oblikovanja opredelitve nasilja v družini in temeljnih načel za obravnavanje žrtev), koordinirano delovanje različnih organov in organizacij (večdisciplinarni in večinstitucionalni pristop) in dopolnjeval obstoječe ukrepe za zaščito žrtve v različnih zakonih. Ali oziroma koliko so ti cilji res doseženi, ne morem soditi, na sodiščih pa ugotavljamo, da se je v postopkih, v katerih žrtve nasilja predlagajo ustrezno varstvo, pojavilo nemalo težav, ki te cilje, še zlasti cilj varstva žrtve, precej otežujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Izbrisana

dr. Vesna Bergant Rakočević, 9.10.2014

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 39/2014Približno dve leti zatem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice razglasilo sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Republiki Sloveniji, torej letos, je pri založbi Goga izpod peresa Mihe Mazzinija izšel roman Izbrisana. Po tem, ko je drama (o) izbrisanih doživela odrsko uprizoritev s predstavo kranjskega gledališča 25.671, je ta slaba vest Slovencev oziroma Republike Slovenije s tem prelita še v prozo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Samo pridi domov

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.9.2014

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 35/2014"Odvetnik skliče tiskovno konferenco, kjer pove, kako je dvajset let delal za tipa, ki je kot predsednik uprave javne firme ugodno prodal njeno zemljišče lastni privat firmi, potem pa se namenil z nategom pometat črne stanovalce iz njihovih domov, bankrotirat firmo in vse skupaj prodat svoji tretji firmi."
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(231)

Leto objave

2019(3) 2018(5) 2017(3) 2016(5)
2015(7) 2014(7) 2013(11) 2012(11)
2011(17) 2010(16) 2009(16) 2008(15)
2007(19) 2006(20) 2005(17) 2004(15)
2003(15) 2002(22) 2001(5) 2000(1)
1999(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov