O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Ustavni sodniki in politika

mag. Boštjan J. Turk, 6.2.2020

Ustavno sodišče

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 5/2020Polemike o tem, koliko politike je v pravu in koliko jo sploh sme biti, se zdijo neskončne. In prav je tako - tu namreč dejansko razpravljamo o enem izmed tistih vprašanj, ki so za sodobno družbo najpomembnejša, najobčutljivejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Poslovno pravo

mag. Boštjan J. Turk, 16.1.2020

Kultura in umetnost

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 1-2/2020Napisati učbenik za študente avtorju vselej predstavlja poseben izziv. Znati mora namreč pravilno dozirati svoje običajno bogato strokovno znanje in ga pretanjeno prilagoditi povsem specifični ciljni publiki - namreč študentom, ki imajo drugačne izkušnje, interese, predstave in pri katerih se mentalni procesi odvijajo drugače kot pri profesorjih, raziskovalcih, strokovnjakih. Dejstvo, da je nekdo vrhunski strokovnjak na svojem področju, mu prav nič ne pomaga, če svojega vrhunskega strokovnega znanja ne zna prilagoditi frekvencam, na katerih "delujejo" prejemniki znanja, denimo študenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Anonimke - orožje strahopetcev ali legitimno žvižgaštvo

mag. Boštjan J. Turk, 7.11.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 42-43/2019Živimo v obdobju tiranije družbenih omrežij. Še dvajset let nazaj je veljalo, da je bil prostor za javno objavljanje mnenj skoraj izključno rezerviran za intelektualce - za novinarje, mnenjske voditelje in strokovnjake z različnih področij, danes pa lahko svoje mnenje o čemerkoli pove vsak polpismen amater, če se milo izrazim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jemanje pristojnosti policiji: potrebno ali škodljivo?

mag. Boštjan J. Turk, 3.10.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 37/2019Ko pišemo o jemanju pristojnosti policiji, moramo biti previdni. Pri tej tematiki je namreč bistveno, da se vprašamo, zakaj želimo kot družba sploh jemati pristojnosti organom, ki skrbijo za spoštovanje zakonov in družbenega sistema nasploh? Za to početje moramo namreč imeti prekleto dober razlog in se ne smemo zadovoljiti le s pavšalnimi argumenti glede pomena varovanja človekovih pravic, zaščite ranljivega državljana ali preprečevanja zlorab represivnih organov. Ljudje, ki kritizirajo domnevno prevelike policijske pristojnosti, se morajo vprašati, zakaj jih te pristojnosti pravzaprav motijo. Je to res zaradi tega, ker se jim je zaradi policijskega ravnanja zgodila kakšna krivica, ali pa jim gredo njene pristojnosti v nos, ker njihovi nameni niso čisti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

mag. Boštjan J. Turk, 16.5.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 19/2019Tako z vidika običajnega državljana kot tudi razmišljujočega intelektualca se mejni spor s Hrvaško vleče že tragikomično dolgo. Kmalu bo namreč minilo že dvajset let od težko pričakovanega sporazuma Drnovšek - Račan, ki v hrvaškem parlamentu ni bil nikoli ratificiran. Tako očitno zavlačevanje je možno samo v meddržavnih sporih, kjer nihče izmed udeležencev ne odgovarja tako rekoč za nič. Če ni rezultatov, se politiki obeh držav izgovarjajo, da je to pač zaradi tega, ker branijo svoje nacionalne interese, evropski politiki pa, da se jih bilateralni spori med državami članicami pravzaprav ne tičejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(13)

Leto objave

2020(3) 2019(10)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: J

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov