O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 4 / 4
Dokumenti od 76 do 98 (od skupaj 98)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄15

Arthur Kaufmann: Uvod v filozofijo prava

Marijan Pavčnik, 15.7.1993

Pravoznansto

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 15/1993Delo obsega dve avtorjevi monografiji, ki skupaj tvorita zaokroženo celoto: prva se nanaša na problemski razvoj filozofije prava, druga pa se osredotoča na osrednje probleme filozof le prava v postmoderni. V celoti vzeto gre za razumljivo in berljivo napisano delo ki razpira ključne teme in vprašanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄7

Janez Kranjc: Latinski pravni reki

Marijan Pavčnik, 1.4.1993

Pravoznansto

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 7/1993Delo zajema ključne pravne reke (maksime), kot so nastali v času rimske države in v času recepcije rimskega prava v pravo držav srednje in zahodne Evrope. Izvirno izbrani reki so del kulturne dediščine, ki je izhodišče modernega prava. Pravni reki so razvrščeni abecedno in po vsebinskem merilu. V...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄9

Uredba (naj bo) osrednji vladni pravni akt

dr. Marijan Pavčnik, 14.5.1992

Vlada

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 9/1992V 50. členu osnutka zakona o vladi Republike Slovenije je predvideno, da vlada ureja zadeve iz svoje pristojnosti z uredbami, njen osrednji akt za izvrševanje zakonov pa naj bi bil odlok ("Izvršilni predpisi vlade so odloki.
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄23-24

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 12.12.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 23-24/1991Ena ali več možnih rešitev? Pravno odločanje v večini primerov ne povzroča posebnih težav: uporabnikovo (npr. sodnikovo) predznanje in poznavanje pravne prakse, teorije in veljavnega prava je tolikšno, da relativno hitro izlušči pravno relevantna dejstva (konkretni dejanski stan), jih podredi ("s...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄22

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 28.11.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 22/1991Normativna konkretizacija namesto "uporabljanja prava" Za ideologijo "uporabljanja prava" je pravno odločanje v konkretnih primerih prenos vsebine zakona na konkretni primer, prenos, ki deducira vsebino pravne odločitve iz prava kot dogmatično izoblikovanega sistema. Odločilno je ravno to, da gre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄21

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 14.11.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 21/1991Od pojmovne, prek interesne do vrednostne jurisprudence Teorija argumentacije (v pomenu odločanja v konkretnih primerih) se, kot bi rekel Peczenik, ukvarja s preobrazbami znotraj prava. Samo na prvi pogled se zdi da gre za teorijo, ki je novejšega datuma. V primeru, ko nas zanima pot, ki preteče ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄20

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 31.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 20/1991Tipična norma in tipični primer kot vezna člena Vezni člen med raznolikimi življenjskimi primeri in pomensko odprtimi pravnimi predpisi so tudi tipične norme oziroma tipični primeri. Tipične norme precizirajo pravne predpise tako, da se njihova normativna vsebina (beri: bistvene lastnosti zakonsk...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄19

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 17.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 19/1991"Narava stvari" kot tertium comparationis Očitno je, da pravna odločitev ni izpeljiva le iz življenjskega primera in iz splošnega pravnega akta kot takega. Njuno preoblikovanje in povezava med njima ima izrazit teleološki naboj: vrednota, ki je pravno relevantna, vsebinsko sodoloča obe premisi in...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄18

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 3.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 18/1991Prepoznavanje kot "temelj" pravne odločitve Praktični pravnik ne izhaja iz pravnih norm kot zgornjih stavkov, njegovo izhodišče so spodnji stavki, ki "predstavljajo konkretne življenjske primere. Ti primeri tvorijo izhodišče in zanje iščejo juristi ustreznih pravnih norm" (ta in navedki, ki slede...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄17

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 19.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 17/1991Argument namena Namenska razlaga je nenehna spremljevalka pravnikovega dela. V vseh tistih primerih, ko uporabnik zakona naleti na oviro in se zaveda, da besedilo razlaga, se namenski razlagi ne more izogniti. Denimo v primeru, ko je Ustavno sodišče SR Slovenije sprejelo stališče, da ni v "neskla...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄16

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 5.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16/1991Pomen zgodovinskega konteksta V kontekst zgodovinske razlage sodi primer, ko je sodišče razlagalo opredelitev žalitve "najvišjih organov" državne oblasti glede na predlog kazenskega zakonika, v katerem je bila sprva besedna zveza "najvišji organ oblasti ali uprave", a sta po razpravi v zakonodajn...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄15

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.8.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 15/1991Zunanji in notranji sistem V sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da so "določbe splošnega in posebnega dela kazenskega zakona celota, čeprav so v različnih zakonih (kazenski zakon SFRJ, kazenski zakoni republik in pokrajin)". V zakonu o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dolo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄14

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 14/1991Še nekateri prepričevalni argumenti a. Argumentum a completudine Argumentum a completudine je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vselej mogoče najti pravno pravilo, s katerim razrešimo katerikoli pravni problem. V ožjem pomenu gre za ide...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄13

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/1991Argumentum a contrario Argumentum a contrario (nasprotni razlog, sklepanje po nasprotnem razlogovanju) pomeni, da določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega (abstraktnega) dejanskega stanu. Če te izrecno navedene p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄12

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 20.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 12/1991Pomen zakonske in pravne analogije V teoriji je razširjeno stališče, da sta zakonska in pravna analogija vrsti razlage pravnih aktov v širšem pomenu te besede (prim. par. 7 ODZ: "Kadar se praven primer ne da določiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kakšnega zakona, se je ozirati na podob...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄10-11

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 6.6.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 10-11/1991Argumentum a simili ad simile Argumentum a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno: iz tega, da se neposredno pravno (normativno) urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podobni primer velja pravna posled...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 9/1991Argumentum a cohaerentia Argumentum a cohaerentia je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana (usklajena) celota in da zato v njem ne sme biti antinomij. Za antinomijo gre, če so v pravnem sistemu pravila, ki so si inkompatibilna; inkompatibilnost je...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄8

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 2.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8/1991Logična razlaga V sodni praksi se pogosto posredno ali neposredno sklicujejo na logično razlago. V primeru, ko se je sodišče sklicevalo na načelo vestnosti in poštenja, je sprejelo stališče, da mora ocena o neskladnosti nekega posla z načelom poštenja in vestnosti "logično izhajati iz vsebine,...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄7

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 18.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 7/1991Zakonski jezik Skupno ali vsaj večinsko stališče je, da je izhodišče zakonskega jezika splošni pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na vsakdanjo in splošno rabo. Haft lepo pravi, da jezika prava ni mogoče razkleniti od obilja resničnosti, ki ji je namenjen: jezik prava je zavezan pogovo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 6/1991Narava jezikovne razlage Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki se sestoji iz jezikovnih znakov. Sporočilo, ki ga razlagalec išče, je pravna norma, njeni sestavni deli in pomen teh delov. Klasično (tradicionalno) pojmovanje temelji na prepričanju, da sta subjekt, ki pravno normo išče in jo spoz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄5

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 21.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 5/1991Zakonski dejanski stan Kakor življenjski primer še ni konkretni dejanski stan, ampak je zgolj konkretni dejanski stan v nastajanju ali celo le možnost konkretnega dejanskega stanu, tako tudi pravni predpis, pravno določilo ali skupek pravnih predpisov (določil) ne more biti izenačen z zakonskim d...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄4

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 7.3.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 4/1991Konkretni dejanski stan Življenjski primer in konkretni dejanski stan (nem. Sachverhalt) nista identična. Ne gre za sinonima ki označujeta isti izsek in isto raven družbene resničnosti. Življenjski primer označuje primer, ki se je dogodil (odvijal) v določenem času in prostoru. V tem pomenu življ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄3

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 21.2.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 3/1991Vrste argumentov v pravu Argumenti, s katerimi v mejah pravnega okvira vsebinsko utemeljujemo pravne odločitve, so raznoliki in mnogovrstni. Celo več: raznolikost argumentov je tolikšna, da jih ni mogoče niti v celoti predvideti niti katalogizirati, kako in v kakšnem obsegu naj jih uporabljamo v ...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(98)

Leto objave

2019(3) 2018(3) 2017(1) 2016(4)
2015(7) 2014(5) 2013(2) 2012(3)
2010(2) 2009(5) 2008(2) 2007(3)
2006(3) 2005(2) 2004(4) 2003(3)
2002(2) 2001(2) 1999(1) 1998(2)
1997(12) 1995(1) 1994(2) 1993(3)
1992(1) 1991(20)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov