O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 5
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 102)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

V lustracijskih postopkih cilj ne opravičuje sredstva

Igor Vuksanović, 14.4.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 15/2016Beseda "lustracija" menda korenini v latinskem izrazu lustrum, s katerim so stari Rimljani označevali ritual moralnega očiščevanja državne oblasti, ki se je izvajal na pet let (rimski uradnik, cenzor, je vodil ceremonijo, ki se je končala z žrtvovanjem domačih živali bogu Marsu). Lustracija (tudi njeni današnji najbolj vneti zagovorniki se najbrž ne zavzemajo več za žrtvovanje) pa v postsocialističnem besednjaku devetdesetih let prejšnjega stoletja pomeni tudi odvzem ali preprečitev dostopa do javne funkcije ali službe osebam, ki si zaradi sodelovanja z nedemokratičnimi režimi ne zaslužijo javnega zaupanja. Čeprav zavezujoče mednarodne pogodbe lustracije ne urejajo, obstajajo nekateri politični oziroma svetovalni akti, ki takim ukrepom postavljajo določene pogoje oziroma omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Mehka moč in voditeljstvo

Igor Vuksanović, 24.3.2016

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 12-13/2016Za koncept mehke moči sem prvič slišal v zvezi s harvardskim politologom Josephom Nyejem. Nye je namreč "oče" teorije o mehki moči, ki jo Wikipedia opisuje kot zmožnost prepričevanja s privlačnostjo in vključevanjem namesto s prisilo, grožnjo ali podkupovanjem. Namesto 6. flote in Zveri iz Kandaharja torej Leonardo di Caprio in praznovanje valentinovega ... Šalo na stran, saj je o mehki moči mogoče napisati povsem spodobno in resno knjigo. Govor bo o delu dr. Anje Fabiani Mehka moč in voditeljstvo (zbirka Acta Diplomatica, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2015, 176 strani), ki je ta koncept raziskovala tudi pri pripravi doktorata, zaposlena pa je na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Še o pravnih posledicah zakonske nezvestobe

Igor Vuksanović, 17.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 11/2016Moj članek je mišljen kot replika na zapis Luke Vlačića v Pravni praksi. Vendar moram priznati, da sem se takoj spomnil na neki šegav zapis v angleški spletni izdaji časnika Spiegel. Kako je mogoče, da me je zabavna vestička o starcu, ki zaradi starostne diskriminacije toži mladenko, ki mu je zaradi starostne razlike odrekla spolni odnos, spomnila na analitično obdelavo pravnih posledic zakonske nezvestobe v strokovni reviji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Prenos pristojnosti in pravica do naravnega sodnika

Igor Vuksanović, 3.3.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2016Pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) vsakomur jamči, da bo o njegovih civilnih pravicah in obveznostih pravično in javno ter v razumnem roku odločilo neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Odločitve o tem, katero sodišče je v neki pravdni zadevi pristojno, torej niso le tehnična in vsebinsko nepomembna materija, ampak zadevajo bistvo konvencijskega jamstva "z zakonom ustanovljenega sodišča", ki vsebinsko ustreza pravici iz drugega odstavka 23. člena Ustave RS do sojenja po sodniku, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom ("naravni sodnik").
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata

Igor Vuksanović, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Zakaj narodi propadajo

Igor Vuksanović, 17.12.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2015Zadnje čase imajo v slovenskih medijih veliko preveč prostora kolumnisti, ki vzroke za slovenske težave in razvojno zaostajanje za najbolj propulzivnimi državami vidijo v nekakšnem domnevnem egalitarnem kolektivnem narodnem značaju ("slovenceljstvu"), ki naj bi zatiral meritokracijo. Ta šola mišljenja očitno pri Slovencih vzbuja prijetno mazohistično vznemirjenje, saj je človek v tujini takemu samoobtoževanju le redko priča. Knjiga, ki jo tokrat komentiram, se pri raziskovanju razlogov za to, da gre nekaterim državam dobro, drugim pa ne, ne zateka k cenenemu "avtorasizmu", temveč gradi na tehtni zgodovinsko-institucionalni analizi. Daron Acemoglu in James A. Robinson sta avtorja knjige Zakaj narodi propadajo - izvori moči, blaginje in revščine na različnih koncih sveta (Založba UMco, Ljubljana 2015, 503 strani, prevod: Sandi Kodrič).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Težka mehanizacija kot sredstvo političnega prepričevanja

Igor Vuksanović, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 45-46/2015Domnevam, da nisem edini, ki je že opazil, kako se vedno konča ta ali oni politični spor med Republiko Slovenijo in kmeti ali vozniki težkih tovornjakov. Prej ali slej "civilnodružbena" stran iz žepa potegne argument moči in zagrozi s tem, da bodo ceste blokirane s tovornjaki ali traktorji. Vlada praviloma popusti. Kako pa se taka izsiljevanja končajo v bolj resnih državah, kjer se ne dopušča mirno, da bi naključni imetniki težke mehanizacije svojim sodržavljanom kršili svobodo gibanja? Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je odločal o očitkih petih litovskih državljanov, ki so trdili, da jim je država s kazenskimi obsodbami kršila njihovo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter pravico do svobode zbiranja in združevanja iz 11. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Ali je združena Evropa velika iluzija?

Igor Vuksanović, 12.11.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 44/2015Ime česa je Tony Judt (če parafraziram naslov znanega političnega eseja francoskega filozofa Badiouja Ime česa je Sarkozy)? Leta 2010 umrli britanski zgodovinar je bil "renesančni" (vsestranski) javni intelektualec stare šole, katerega intervencije v javni prostor so bile vedno natančne, premišljene in polne kritične, a še vedno bojevito neodvisne refleksije. Pred kratkim je v slovenskem prevodu mag. Sandija Kodriča (tudi kolumnista Pravne prakse) izšlo njegovo delo Velika iluzija? (Razmislek o Evropi, Založba UMco, Ljubljana 2015, 129 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Napake pri vročanju se lahko izkažejo za usodne

Igor Vuksanović, 22.10.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v večini svojih primerov še zdaleč ne obravnava zelo kompleksnih zadev z eksotičnih pravnih področij, po možnosti še z občutljivo politično komponento. Zaplete se lahko že pri vročanju sodnih pisanj, na prvi pogled rutinskem procesnem opravilu, ki pa je ključno z vidika pravice do informacije, ki je sestavni del naše "domače" pravice do izjave iz 22. člena Ustave, vendar tudi človekove pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Neprizanesljivost Sodišča EU v zadevah varstva okolja

Igor Vuksanović, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 31-32/2015Krajevna imena Stara Cinkarna, Ljubečna in Bukovžlak so v zadnjih letih postala znana rednim bralcem slovenskih medijev, ki so spremljali pretresljive novice o starih okoljskih bremenih Celjske kotline. Ob pasivnosti naše države glede njihove sanacije je povprečnemu občanu preostalo le to, da se morebitni teti ali tašči s "celjskega konca" s kislim nasmeškom zahvali in zavrne morebitno darilo v obliki doma pridelane zelenjave, za katero je razumno domnevati, da vsebuje nesprejemljive količine cinka, svinca in kadmija. Sodišče EU je odločilo o tožbi Komisije proti Republiki Sloveniji z dne 24. marca 2014 na podlagi 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zaradi neizpolnitve obveznosti države iz ustanovnih pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Enakost pri zagotavljanju socialnih dajatev pridržanim osebam

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Angleško pravo razlikuje med več kategorijami oseb, ki so pridržane v psihiatrični bolnišnici. Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) so se obrnili pritožniki iz kategorij (a) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar so bili pozneje zaradi zdravljenja iz zapora premeščeni v psihiatrično bolnišnico, in (b) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar niso bili nikoli poslani v zapor, ampak so šli takoj v psihiatrično bolnišnico. Pritožniki so se počutili diskriminirane v primerjavi z drugima dvema kategorijama v psihiatrični bolnišnici pridržanih oseb: (c) tistimi, ki jim je bila prostost odvzeta po civilnopravnem postopku, in (d) tistimi, ki so bili sicer obsojeni za kaznivo dejanje, vendar jim ni bila zaporna kazen nikoli niti izrečena, ampak jim je sodišče izreklo ukrep zdravljenja duševne bolezni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Zmanjšanje davčne osnove za davek na dodano vrednost

Igor Vuksanović, 16.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2015Predhodna vprašanja sodišču EU iz Republike Slovenije niso več taka redkost kot nekoč. Komentirana sodba odgovarja na vprašanje o razlagi nekaterih določb Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki ga je v okviru davčnega spora med družbo NLB Leasing, d. o. o. (NLB Leasing), in Republiko Slovenijo o popravku dolžnega zneska DDV, obračunanega v zvezi z dvema pogodbama o finančnem lizingu, postavilo Vrhovno sodišče. Primer v resnici ni zahteven, generalnemu pravobranilcu se ni ljubilo dati niti posebnih sklepnih predlogov, in menim, da bi zadevo lahko Vrhovno sodišče rešilo samo, brez obremenjevanja Sodišča EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Zelena luč za centralne bankirje

Igor Vuksanović, 9.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 27/2015Sodišče EU nima pogosto na mizi presoje tako eksplozivne mešanice prava in ekonomske politike kot tokrat. V komentirani sodbi je odgovorilo na predhodno vprašanje glede skladnosti s primarnim pravom programa dokončnih monetarnih transakcij Evropske centralne banke. To dejansko pomeni, da je odločalo o tem, ali je s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in s Protokolom št. 4 k PDEU o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ECB) skladna slavna "Draghijeva bazuka", torej napoved Evropske centralne banke (ECB) o neomejenem kupovanju državnih obveznic na sekundarnem trgu, ki v praksi ni bila nikoli uresničena, a se ji pripisuje, da je imela odločilen vpliv na izboljšanje pogojev za zadolževanje perifernih evrskih držav in s tem na izhod iz najhujše javnofinančne krize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Napoved težkih časov za anonimne forumaše

Igor Vuksanović, 2.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 26/2015Medijski svet brni od vznemirjenja! Evropski časopisi, televizije in spletni portali so, še preden so njihovi novinarji dobro prebrali zadnjo sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), začeli z analizami in komentarji te sodbe. Veliki senat je s petnajstimi glasovi proti dvema potrdil predhodno sodbo senata ESČP, da Estonija pritožniku, to je podjetju, ki upravlja enega največjih estonskih spletnih portalov (Delfi), ni kršila pravice do svobode izražanja iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). O pomenu tega primera priča tudi dejstvo, da lahko le desetim sodnikom velikega senata pripišemo popolno strinjanje z obrazložitvijo sodbe, saj so štirje sodniki podali pritrdilno ločeno mnenje, še eno pritrdilno ločeno mnenje pa je podal sodnik iz Slovenije Boštjan M. Zupančič. Pisna stališča je v zadevi podalo še več organizacij, ki delajo na področju človekovih pravic in medijev, ter industrijska združenja s področja medijev, informatike in ponudnikov dostopa do spleta. Bistvo spora v zadevi je: ali lahko spletni portal odgovarja za komentarje tretjih oseb, objavljene na portalu, v prostoru, namenjenem za prosto komentiranje oziroma odzivanje na spletne novinarske članke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Univerzalni temeljni dohodek - ideja prihodnosti

Igor Vuksanović, 18.6.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2015Celo znani konservativni politolog Francis Fukuyama je pred nekaj leti jadikoval o pomanjkanju sveže, nove in vitalne progresivne ideologije, ki bi nadomestila slepo vero v prosti trg kot rešitev vseh družbenih problemov. Zamislite si, piše Fukuyama, "obskurnega pisuna na nekem podstrešju", ki bi začrtal ideologijo prihodnosti, ki bi lahko ponudila realistično pot do sveta zdravih družb z močnim srednjim razredom in robustno demokracijo. Dr. Renata Mihalič in dr. Grega Strban sta avtorja knjige Univerzalni temeljni dohodek (GV Založba, IUS SOFTWARE, Ljubljana 2015, 253 strani), v kateri je obravnavana ena bolj provokativnih družbenih idej, ki je nedvomno ena od kandidatk na morebitnem seznamu podlag za ideologijo prihodnosti, kakršno želi videti Fukuyama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Državna banka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice

Igor Vuksanović, 11.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2015V času, ko Vlada sprejema predlog zakona o poplačilu deviznih varčevalcev zagrebške in sarajevske podružnice Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana (LB), je čas, da se spomnimo na sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je s sodbo Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, št. 60642/08, 16. julij 2014, razsodil, da mora Slovenija v enem letu sprejeti potrebne ukrepe, da se bodo varčevalci hrvaških in bosanskih podružnic slovenskih bank lahko iz naslova svojih deviznih depozitov poplačali enako, kot so se tisti varčevalci slovenskih bank, ki so depozit sklenili v Sloveniji (njihovo poplačilo je zagotovila Republika Slovenija z Zakonom o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog - ZPONDV). Kot pravni in tudi kot politični argument se je ves čas pojavljala teza, da LB ni mogla poplačati hrvaških varčevalcev, ker je Republika Hrvaška njeni podružnici LB Zagreb z diskriminatornimi ukrepi onemogočila poslovanje. LB je že leta 2007 vložila pritožbo na ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Ali EKČP dopušča "siljenje" v alternativno reševanje sporov

Igor Vuksanović, 7.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 18/2015Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je tokrat odločil o pritožbi treh članov hrvaške družine Momčilović, ki so trdili, da jih je Republika Hrvaška prikrajšala za pravico do dostopa do sodišča v zvezi z njihovim odškodninskim zahtevkom proti državi. Zahtevek je sicer izviral iz nesrečnega dogodka iz leta 1993, ko je mlado žensko (hči oziroma sestro pritožnikov) v lokalu umoril hrvaški vojak. V pravdnem postopku so se pritožniki morali soočiti z določbami hrvaških Zakona o pravdnem postopku in Zakona o služenju v oboroženih silah, ki so kot procesno predpostavko za vložitev civilnopravne tožbe proti državi določale izčrpanje posebnega postopka poskusa sklenitve poravnave z državo, ki jo zastopa državni pravobranilec (tožba je bila mogoča šele po zavrnitvi poravnave oziroma po izteku roka treh mesecev od vložitve zahteve za sklenitev poravnave pri pristojnem pravobranilstvu). Gre torej za problematiko meja dopustnega spodbujanja alternativnega reševanja sporov, h kateremu države članice Sveta Evrope že dolgo spodbuja Odbor ministrov te meddržavne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Nekaj misli o preprečevanju davčnih zlorab

Igor Vuksanović, 2.4.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 13/2015V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) sta dve zanimivi določbi. Drugi odstavek 5. člena ZDavP-2 določa, da se "predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini". Tretji in četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 se glasita: "(3) Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. (4) Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov." Brez ambicije posegati na področje specialistov za davčno pravo bom v tem kratkem članku le opozoril na nekaj značilnosti komentiranih določb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Prilagoditev pogodbenega razmerja med banko in potrošnikom z znižanjem nezakonito visokih zamudnih obresti

Igor Vuksanović, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obresti in obrestna mera

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2015Vprašanje, kako naj sodišče odloči, ko je soočeno z nepoštenim pogodbenim pogojem, je v praksi Sodišča EU do neke mere zagatno. V nacionalnih pravnih redih se namreč ponujajo različne možnosti (ničnost, izpodbojnost ali sprememba oziroma prilagoditev sporne pogodbene določbe), pri čemer ni nujno, da je uporaba vsake od njih v skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Gre za tematiko, ki je bila - prav v zvezi s poslovanjem bank s potrošniki - na straneh Pravne prakse že večkrat obravnavana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Ničnost nepoštenih pogodbenih pogojev

Igor Vuksanović, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 6/2015Kje so že časi, ko so tudi slovenske banke množično ponujale stanovanjske kredite v švicarskih frankih? Problematika teh kreditov je spet v središču javne pozornosti, saj je švicarska centralna banka prejšnji mesec nehala ohranjati tečaj franka pri meji 1,20 franka za en evro. Sodišče EU je odgovorilo na predhodna vprašanja v pravdi med madžarsko banko in kreditojemalcema, ki sta pri tej banki najela hipotekarno posojilo z ročnostjo 25 let, nominirano v frankih, plačljivo pa v forintih, določenih za vsak mesečni obrok glavnice in obresti po prodajnem menjalnem tečaju banke za frank, veljavnem dan pred zapadlostjo obroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Odgovornost šole Zavodu za zdravstveno zavarovanje

Igor Vuksanović, 15.1.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 2/2015Hišnika sta v osnovni šoli postavljala sceno za valeto. Napenjala sta jekleno vrv, o čemer sta se dogovorila z vodjo prireditve. Hišnik je lestev vpel na jekleno mrežo, da ne bi zdrsnila. Lestev je bila aluminijasta, s kavlji in plastičnimi podstavki. Ob vzpenjanju na lestev se je lestev premaknila in kavelj je zdrsnil iz mreže. Posledično je lestev, ko je hišnik delal na njej na stojni višini približno dveh metrov, začela drseti nazaj, saj plastika in parket nista nudila zadosti trenja. Hišnik si je huje poškodoval roko. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zahteva, da šola poravna stroške zdravljenja hišnika v višini 9.765 evrov, ker po njegovem mnenju za varnost ni bilo zadosti poskrbljeno. Hišnik je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Kršitev EKČP, če bodo azilanti vrnjeni v Italijo brez vnaprejšnjih zagotovil

Igor Vuksanović, 18.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2014Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je tokrat odločal o pritožbi osmih afganistanskih državljanov, članov družine Tarakhel, ki so nasprotovali vrnitvi v Italijo, proti Švici. Švico je v upoštevnem času obvezovala Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublinska uredba).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Plačilo komunalnega prispevka

Igor Vuksanović, 11.12.2014

Urejanje prostora

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2014• Ali sme občina odmeriti komunalni prispevek, čeprav gradnja novega kanalizacijskega sistema še ni končana in je verjetno, da še vsaj eno leto ne bo, zato tudi ni jasno, kdaj se bo posamezni lastnik lahko priključil na javno kanalizacijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zapiranje izvršilnih dolžnikov samo po sebi ni nedopustno

Igor Vuksanović, 4.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2014Naslov tega članka je treba razumeti v njegovem kontekstu. Beseda ne bo tekla o zapiranju posameznikov, ker ne morejo plačati dolga, za katerega se vodi izvršilni postopek. Pač pa pravni redi številnih držav predvidevajo različne sankcije, vključno z odvzemom prostosti, za dolžnike, ki s svojim naklepnim aktivnim ravnanjem slabšajo možnosti za poplačilo upnikov tako, da ovirajo izvedbo izvršbe.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(102)

Leto objave

2020(1) 2019(11) 2018(5) 2017(1)
2016(12) 2015(17) 2014(17) 2013(7)
2012(6) 2011(4) 2010(12) 2009(6)
2008(1) 2007(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov