O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 5
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 117)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄49-50

Uporabnost naglasnih znamenj

mag. Tina Verovnik, 22.12.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 49-50/2005Pred časom sem si zaman razbijala glavo, kako prebrati zvezo peti evangelij. Je peti peti po vrsti, torej prebran s širokim e, ali gre za deležnik iz glagola peti, torej tak, ki se poje, in bi v tem primeru morala besedo prebrati z ozkim e? Z nekaj raziskovanja sem ugotovila, da sta možna oba izgovo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄46

Začetnice pri imenih ustanov in naslovih pravnih aktov

mag. Tina Verovnik, 1.12.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 46/2005Pri pisanju strokovnih besedil so pisci marsikdaj v zadregi, katero začetnico izbrati pri navedbi imena neke ustanove, organizacije ali njenega sestavnega dela oz. pri sklicevanju na določen pravni akt ali katero drugo besedilo. Slovenski pravopis je na tem mestu z navodili zelo skop, iz zgledov pa ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄42

Odločanje med prevzetim in domačim

mag. Tina Verovnik, 10.11.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 42/2005Ko pomislimo na purizem, se najprej spomnimo njegovega skrajnega pola, ki lahko jeziku bolj škodi kot koristi, saj mu s slepim zavračanjem vsega, kar le diši po neslovenskem, marsikdaj odvzema možnost izraznega razvoja. Vsi jeziki namreč prevzemajo iz drugih jezikov – eni več, drugi manj, a sprotneg...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Dobesedno navajanje in povzemanje

mag. Tina Verovnik, 27.10.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 41/2005Mag. Nataša Logar je v svojih zadnjih prispevkih pisala o nekaterih zadregah in značilnostih strokovnega pisanja. Ker je tema široka in vedno znova aktualna, se ji z veseljem pridružujem. V tem prispevku bom obravnavala nekaj značilnosti dobesednega navajanja iz virov (zlasti glede rabe ločil in zač...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Alinejno zapisovanje

mag. Tina Verovnik, 22.9.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 37/2005V strokovnem pisanju pisci zaradi večje nazornosti pogosto uporabljajo prijeme, ki v poljudnem pisanju niso običajni. Zelo opazna prvina so zaradi grafične ločenosti deli besedila, kjer so posamezni naštevalni členi ali tudi daljše, pomensko povezane povedi členjeni v t. i. alinejnem zapisu. Ker gre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄35-36

Stiki z javnostjo ali odnosi z javnostmi?

mag. Tina Verovnik, 15.9.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 35-36/2005Večina novih poimenovanj v sodobno slovenščino prihaja iz tujih jezikov, največ iz angleščine. Mnoge izraze zgolj prevajamo (kdaj tudi neustrezno) in/ali slovnično prilagajamo slovenščini, drugim iščemo svojemu pojmovnemu zaledju ustreznejša poimenovanja. Trud pri uveljavljanju najustreznejšega izra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Nekaj pravopisnih

mag. Tina Verovnik, 28.7.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 29-30/2005Poletje je čas, ko v nas na vsakem koraku zrejo ugodne in še ugodnejše počitnice in potovanja – in ker ne moremo drugače, zremo nazaj še mi, pri tem pa lahko »poberemo« marsikaj takega, kar ni ravno v skladu z uveljavljeno pravopisno in širšo jezikovno normo. Nekaj najpogostejših odklonov bom predst...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄28

SSKJ in slovnični podatki

mag. Tina Verovnik, 21.7.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 28/2005V prejšnjem kotičku sem ob zgledih predstavila, kako je treba brati SSKJ, da iz njega dobimo podatke o normativni vrednosti posameznih jezikovnih sredstev. Mit o slovarjevi nenormativni zasnovi je tako – vsaj upam – razblinjen; kako pa je z drugim očitkom, ki ga je v 23. številki PP na avtorje slova...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄27

SSKJ in normativnost

mag. Tina Verovnik, 14.7.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 27/2005V prejšnjem prispevku sem s pomočjo predstavitve koncepta SSKJ orisala temeljne značilnosti utemeljevalnega pristopa pri kodificiranju knjižnojezikovne norme v jezikovnih priročnikih. Zapisala sem, da je tak pristop za uporabnika gotovo zahtevnejši in da mora vsak, ki želi uporabljati SSKJ, temeljit...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄26

Slovenski slovarski priročniki: med predpisovanjem in utemeljevanjem (2)

mag. Tina Verovnik, 7.7.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 26/2005V prejšnjem prispevku sem navedla poglavitne značilnosti kodifikacijskih priročnikov, ki so narejeni po načelu predpisovalnosti. Knjižnojezikovna norma je v njih predstavljena kot nekakšen absoluten vzor vsakega pisanja (in govorjenja), največkrat temelji na eni sami zvrsti (bodisi »ljudskem« jeziku...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄25

Slovenski slovarski priročniki: med predpisovanjem in utemeljevanjem (1)

mag. Tina Verovnik, 23.6.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 25/2005Tisti bralci, ki moje kotičkarsko delovanje spremljajo že od začetka, se bodo spomnili, da sem pred slabima dvema letoma obširno pisala o lektoriranju kot slovenskem jezikovnokulturnem fenomenu. V zvezi s tem sem omenila dva pristopa, ki ju lektorji ubirajo pri svojem delu, in sicer predpisovalnega ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄21-22

Tipične pomanjkljivosti javne govorice (3)

mag. Tina Verovnik, 26.5.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 21-22/2005Prejšnji prispevek sem zaključila z obravnavo napačne rabe premorov pri tvorjenju govorjenega besedila. V tem bom obravnavala še eno pogosto kršitev stavčnofonetičnih načel, ki pa je tako pogosta, da je postala že kar manira. Mnogi novinarji in sodelavci naših televizijskih hiš (ne le komercialnih, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄20

Tipične pomanjkljivosti javne govorice (2)

mag. Tina Verovnik, 19.5.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 20/2005Pisni prenosnik ima pred govornim mnogo prednosti: zapisano besedilo lahko večkrat preberemo, po potrebi v nedogled spreminjamo in popravljamo, zato tudi natančneje oblikujemo svoje misli kot pri spontanem govoru. Velja pa tudi obratno: vse značilnosti jezika, ki so primarno govorne, le stežka povse...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄19

Tipične pomanjkljivosti javne govorice (1)

mag. Tina Verovnik, 12.5.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 19/2005V prejšnjem kotičku sem izrazila svojo zaskrbljenost zaradi ravni kulture govornega izražanja, ki se gledalcu oz. poslušalcu slovenskih medijev, kadar ti predvajajo pogovore z vidnimi slovenskimi političnimi, gospodarskimi in drugimi osebami, kaže kot (že) zadostna za javno nastopanje. Po mojem prep...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

Kaj pa skrb za kulturo govornega izražanja?

mag. Tina Verovnik, 21.4.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 16/2005Zadnje tedne buri duhove novinarjev, stroke in kritične javnosti predlog novega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Zavedam se, da ta kotiček ni primeren forum za izražanje mojih osebnih pogledov na njegovo vsebino in njene posledice v delovanju javnega zavoda, zato se jim bom na daleč ognila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄9

Besedilne vejice (3)

Tina Verovnik, 17.3.2005

Kultura in umetnost

Tina Verovnik, Pravna praksa, 9/2005V prejšnjem kotičku sem obravnavala pristavke, še posebej take, v katerih se pojavi zgolj lastno ime: npr. Predsednica društva, Mojca Novak, je pozdravila vse prisotne. Pristavek – in z njim tudi obe vejici – ni skladenjska prvina, ampak gre za besedilno enoto. Če kot pisci presodimo, da zveza med »...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄8

Besedilne vejice (2)

mag. Tina Verovnik, 10.3.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 8/2005V prejšnjem prispevku sem pisala o vrinjenih stavkih in vrinjenih nestavčnih zgradbah, zlasti o takih, pri katerih njihova »vrinjenost« ni odvisna od skladenjske zgradbe povedi, pač pa je posledica odločitve pisca, da nekemu podatku pripiše obrobno vlogo. Oglejmo si povedi Obtoženi je kljub sodnikov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Besedilne vejice – 1

mag. Tina Verovnik, 24.2.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 7/2005O rabi vejice v slovenskih pisnih besedilih je bilo na tem mestu objavljenih že več prispevkov. Tema se zdi neizčrpna, zlasti pa je očitno še vse premalo (in v priročnikih preslabo) obdelana, saj se nezadostno poznavanje problematike kaže pri mnogih piscih - tudi takih, ki si kruh služijo s pisanjem...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄4

Oglasi in njihov jezikovni vpliv

mag. Tina Verovnik, 3.2.2005

Varstvo konkurence, cene, Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 4/2005V prejšnjem prispevku sem pisala o tem, od kod (in zakaj) oglasi črpajo svoje jezikovno gradivo ali vsaj ideje, in ugotavljala, da od povsod - da je le učinkovito. Zaključila sem ga z napovedjo za tokratni kotiček: kako pa oglasi povratno vplivajo na jezikovno rabo? V grobem lahko rečem, da se v nji...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄3

Oglasi – jezikovni talilni lonci

mag. Tina Verovnik, 27.1.2005

Varstvo konkurence, cene, Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 3/2005Moja sotrudnica mag. Belšak je pred dvema tednoma v jezikovnem kotičku pisala o nekaterih jezikovnih značilnostih, pa tudi napakah, ki se pojavljajo v oglasnih besedilih. Z veseljem se ji pridružujem, saj so oglasi, ki so se zajedli dobesedno v vse pore in prostore našega življenja – tudi tja, kamor...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄42

Začetnice pri zapisovanju praznikov

mag. Tina Verovnik, 9.12.2004

Delovna razmerja

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 42/2004Včasih se mi kakšna snov za jezikovni kotiček ponudi kar sama od sebe; tako je tudi z današnjo. Vsako študijsko leto s študenti prvega letnika že na začetku zagrizemo v kislo jabolko pravopisnih določil glede velike in male začetnice. Prej ali slej pridejo na vrsto tudi imena praznikov in takrat se ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Sklanjanje tujih lastnih imen (2)

mag. Tina Verovnik, 18.11.2004

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 38-39/2004(Nadaljevanje spiska pravil iz prejšnjega prispevka.) 5. Angleška imena se pogosto končujejo na y. Kadar zaznamuje črka y samostojen glas j, se besedi v slovenščini v odvisnih sklonih dodaja zgolj končnica: Broadway -- Broadwaya. Drugače pa je, kadar je y del pisnega dvoglasnika, ki ga izgovarjam...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄37

Sklanjanje tujih lastnih imen (1)

mag. Tina Verovnik, 11.11.2004

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 37/2004Ob zadnji temi sem napovedala, da bom v enem od prihodnjih prispevkov na podoben način predstavila še najpomembnejša pravila (in težave) pri sklanjanju tujih lastnih imen. Malo sem oklevala, ali naj se tega lotim kar takoj ali naj vam po gori pravil in posebnosti pri vrstnih pridevnikih iz tujih zem...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄35

Podomačevanje tujih zemljepisnih lastnih imen in tvorjenje pridevnikov na -ski (2)

mag. Tina Verovnik, 28.10.2004

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 35/2004(Nadaljevanje spiska pravil iz prejšnjega prispevka.) 6. Če se podstava končuje na govorjeni k g h č ž š c z s dž, se ti glasovi zamenjujejo s š, ki postane del obrazila -ški. Pri tem ni pomembno, s katerimi in koliko črkami se ti (izgovorjeni) glasovi prvotno zapisujejo: Celebes -- celebeški; La...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄31

Evro in euro -- res le dve plati istega kovanca?

mag. Tina Verovnik, 23.9.2004

Monetarni predpisi

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 31/2004Prejšnji teden so naši mediji objavili sklep finančnih ministrov Evropske unije, da se mora enotna evropska valuta v vseh članicah pisati enako, torej euro. Naši politiki, ki se zavedajo prislovične slovenske jezikovne občutljivosti, so hiteli razlagati, da se bo nepodomačena oblika uporabljala le "...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(117)

Leto objave

2009(14) 2008(20) 2007(10) 2006(5)
2005(21) 2004(26) 2003(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov