O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 25
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 609)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Talis hominibus fuit oratio qualis vita

Janez Kranjc, 14.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pretres: prelomne točke držav v krizi

dr. Marko Pavliha, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2019Slavni profesor Jared Diamond dokazuje, da je formalna izobrazba pomembna, vendar pogosto prednjačijo bogate izkušnje in dodatno znanje. Med študijem se je usposobil za strokovnjaka laboratorijske fiziologije ter se posvetil zlasti ekologiji in evoluciji novogvinejskih ptic. Ko sta se mu rodila sinova dvojčka, ga je prešinilo, da njuna prihodnost ne bo odvisna od preučevanj žolčnika ali ornitologije, marveč od stanja sveta, zato je začel pisati knjige o zgodovini in geografiji, ki jo pri 81 letih še vedno poučuje na ugledni kalifornijski univerzi UCLA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

Manca Majcen, 14.11.2019

Dedovanje

Manca Majcen, Pravna praksa, 44/2019Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence

Alojz Kovšca, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Izjave

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 "Jasna ideologija in kult osebnosti sta, večkrat preizkušeno, nevarna kombinacija." (Novinarja Zoran Potić in Jaka Gasar o Luki Mescu, "poklicnem socialistu, ki je prvo plačo zaslužil kot poslanec državnega zbora", Dnevnik, 9. november 2019, str. 16)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona

Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Delovno mesto po obravnavi na invalidski komisiji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

eRevizija

Patricij Maček, 14.11.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019Septembra je bil vzpostavljen nov spletni portal Državne revizijske komisije eRevizija, katerega namen je, kot lahko preberemo, elektronska izmenjava informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Novi spletni portal eRevizija se bo začel uporabljati 29. decembra 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Razpisi

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 Ur. l. RS, št. 67/19 1. Notarski pomočnik pri notarki Meti Zupančič iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije, rok je 23. november. 2. Notarski pomočnik pri notarki Frančiški Persei Cetin iz Velenja - Notarska zbornica Slovenije, rok je 23. november.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Elektronski bolniški list

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Izzivi prihodnosti Evropske unije

Polona Batagelj, 14.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Polona Batagelj, Pravna praksa, 44/2019V torek, 1. oktobra, je na Novi univerzi potekal prvi v nizu Akademskih forumov, posvečenih prihodnosti Evropske unije, ki se bodo odvijali v okviru raziskovalnega projekta, podprtega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na temo "Integralna teorija prihodnosti EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Stanje pokojninskega in invalidskega sistema ter predvidene spremembe

Klemen Drnovšek, 14.11.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 44/2019Pravniško društvo v Mariboru nadaljuje z rednimi mesečnimi srečanji, ki potekajo vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru. Oktobrsko predavanje se je nanašalo na aktualno spreminjanje zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ravno na dan izvedbe predavanja je Vlada RS potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Informacije o stanju in predvidenih spremembah sistema so člani društva dobili iz prve roke, saj je predaval Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Blizuzvočnice II.

dr. Nataša Hribar, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Številka merilnega mesta in določljivost posameznika

Sonja Strle, 14.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Anže Burger, 14.11.2019

Obresti in obrestna mera

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Evropa

Patricij Maček, 14.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019 Torek, 5. 11. Upokojitvene starosti poljskih sodnikov. Poljski zakon iz julija 2017 je zniževal upokojitveno starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostno mejo za predčasno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča na 60 let za sodnice in 65 l
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 4. november - predlog zakona o spremembah Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. 6. november - predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Od 4. do 10. novembra

Patricij Maček, 14.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019 Ponedeljek, 4. 11. Dan pravosodja. Na Brdu pri Kranju je potekala slovesnost ob dnevu pravosodja, ki je namenjena podelitvi priznanj vsem tistim, ki so se s svojim delom in predanostjo za krepitev pravne države in s tem tudi za zaupanje javnosti v delo pravosodja še pos
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravni napovednik

Patricij Maček, 14.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2G) (Ur. l. RS, št. 67/19) - veljati začne 23. novembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru (ZMatR-C) (Ur. l. RS,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Frida Burkelc, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Resolucija o normativni dejavnosti - deset let kasneje

dr. Albin Igličar, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 44/2019Deset let po sprejemu Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej) je mogoče ugotoviti, da ta politično-usmerjevalni akt ni uspel zaznavno vplivati na slovensko zakonodajno politiko. Zakonodajna politika postavlja cilje in določa namene pravnega sistema ter opredeljuje pravna sredstva za doseganje teh ciljev in namenov. Zato naj bi omenjeni dokument prispeval k povečanju kakovosti pravnih predpisov in dobremu delovanju pravne države. Navedena želja po desetih letih veljavnosti Resolucije ostaja še vedno neizpolnjena. Seveda pa je prav zato Resolucija ob ustreznem nadgrajevanju, posebej z nomotehničnimi smernicami ter programskimi dokumenti vladne službe za zakonodajo, še vedno aktualna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Poslovanje z "neplačujočimi gospodarskimi subjekti" in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti (2. del)

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja, oktober 2019 Objavljamo drugi del pojasnila, ki smo ga morali zaradi obsežnega gradiva objaviti v dveh delih. Prvi del je bil objavljen v PP št. 40-41, 24. oktobra 2019. Zavarovanje in plačilo davčne obveznosti v primeru davčnih goljufij Org
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2019(38) 2018(37) 2017(33) 2016(38)
2015(36) 2014(35) 2013(42) 2012(43)
2011(42) 2010(47) 2009(45) 2008(40)
2007(44) 2006(38) 2003(27) 2002(24)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov