O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 507)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Ravnanja naročnika in ponudnika pri (pred)pripravi javnega naročila

Milena Basta Trtnik, 14.7.2016

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 28/2016Načelo transparentnosti naročnika zavezuje, da javno objavi obvestilo o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe. Najpogosteje se ponudniki prek javnih obvestil o naročilu na Portalu javnih naročil seznanijo z naročnikovimi načrti o naročilu blaga, storitev ali gradenj. Na podlagi podatkov iz dokumentacije v zvezi z naročilom lahko ponudniki pripravijo ponudbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sprememba v sestavi skupine ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2016V postopkih javnega naročanja lahko odda ponudbo tako samostojni ponudnik kot tudi skupina gospodarskih subjektov. Izkušnje so pokazale, da lahko pride po oddaji ponudbe do okoliščin, zaradi katerih gospodarski subjekt več ne želi ali ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Na primer če je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti, če si premisli glede nudenja predmeta javnega naročila ali če pride v skupini ponudnikov do nesporazumov, zaradi katerih gospodarski subjekt izstopi iz skupine. V primerih, ko odda ponudbo en gospodarski subjekt, bo naročnik takega ponudnika zaradi začetega postopka zaradi insolventnosti izločil iz postopka oddaje javnega naročila, če je to predvidel v razpisni dokumentaciji, oziroma bo ponudnik, ki morebiti ne želi več sodelovati v postopku, umaknil svojo ponudbo. Manj jasne pa so posledice, ko pride do katere izmed navedenih situacij le pri enem oziroma nekaterih izmed partnerjev, ki so oddali skupno ponudbo. Z vprašanjem dopustnega ravnanja naročnika v takem primeru se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Socialno delo

Nataša Skubic, 14.7.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 28/2016S prevajanjem pojma socialno delo v angleščino ni večjih težav. Prevedemo ga kot social work. Večje težave so pri njegovi opredelitvi, saj enotne opredelitve ni, poleg tega se te nenehno spreminjajo in so bolj ali manj (ne)popolne in zato deležne številnih kritik. Ena od najpogosteje navajanih je mednarodna opredelitev strokovnega socialnega dela, ki sta jo leta 2014 sprejeli Mednarodna zveza socialnih delavk in delavcev (IFSW) ter Mednarodna zveza šol za socialno delo (IASSW). Dostopna je na http://ifsw.org .
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Revolucionarne spremembe

Irena Vovk, 14.7.2016

Sodišča, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo 5. julija 2016 z namenom, da posameznik, podjetja in država do pravice pridejo hitreje, da bo ta učinkovita in kakovostna, poslalo predlog sodnega reda, predlog zakona o Sodnem svetu, predlog zakona o državnih odvetnikih, predlog zakona o kolektivnih tožbah in predlog novele Zakona o pravdnem postopku. "Na ljudi bo imela največji vpliv sprememba ZPP. Spreminjamo okoli 130 členov, gre za že kar revolucionarne spremembe," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi zakonodajnih ukrepov, povedal pravosodni minister mag. Goran Klemenčič. Javna razprava, ki se pričenja tik pred sodnimi počitnicami, pa bo trajala do sredine septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Vpliv posameznika na višino obračunane akontacije dohodnine

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Posamezni davčni zavezanci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine z obveznostjo plačila dohodnine, so se obrnili na Finančno upravo RS (FURS) z vprašanjem, kako bi sami poskrbeli, da bi med letom plačevali več akontacije dohodnine od izplačanih plač in se s tem izognili doplačilu na letni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odlična obravnava problematike inšpekcijskega nadzora

Igor Vuksanović, 14.7.2016

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2016Pohvalo nove monografije dr. Polonce Kovač (urednica in avtorica) ter dr. Erika Kerševana, dr. Mirka Pečariča, mag. Matjaža Remica, mag. Nuše Orel in mag. Petre Čas (soavtorjev) je bilo tokrat treba zapisati že v naslovu. Inšpekcijski nadzor - Razprave, sodna praksa in komentar zakona (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, 351 strani) je namreč kakovostno in ambiciozno delo, ki prinaša sveže poglede na v pravni doktrini do zdaj nekoliko zanemarjeno oziroma zapostavljeno področje inšpekcijskega nadzora. Vendarle pa gre za materijo, ki je izjemno pomembna zaradi skoraj nepregledne palete družbenih področij, na katerih inšpektorji varujejo javni interes, skupaj z njim (kot nekakšno "kolateralno korist" zasledovanja javnega interesa) pa tudi pravice in interese mnogih zasebnikov, ki menijo, da so oškodovani ali ogroženi zaradi sosedove gradnje, zanikanja veljavnosti garancije za kupljeni predmet ali nehigienskih razmer v lokalni pekarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pravni napovednik

Irena Vovk, 14.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Od 5. do 11. julija

Irena Vovk, 14.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016 Torek, 5. 7. Vajeništvo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dalo v javno razpravo predlog zakona o vajeništvu. Oddaja pripomb je mogoča do 19. avgusta, je ministrstvo sporočilo na novinarski konferenci. Ministrstvo bo z evropskimi sredstvi sofinanciralo razv
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Predhodno preverjanje trga in predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Vida Kostanjevec, 14.7.2016

PRORAČUN

Vida Kostanjevec, Pravna praksa, 28/2016Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) načeloma ne ureja vprašanj, ki zadevajo fazo priprav na postopek oddaje javnega naročila, oziroma so tovrstna pravila v zakonskem besedilu redka. Izjemi sta določbi 64. člena in 65. člena, ki urejata možnost preverjanja trga in predhodnega sodelovanja kandidatov ali ponudnikov v t. i. predrazpisni fazi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča

mag. Andrej Tomšič, 14.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 28/2016V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sklanjanje prevzetih besed z opuščajem

dr. Nataša Hribar, 14.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2016Tokratni kotiček namenjam zapisovanju prevzetih besed, ki v jeziku, iz katerega izhajajo, vsebujejo pisna znamenja, katerih slovenske besede ne poznajo. Eden takih znakov je opuščaj (apostrof). O tem pisnem znamenju v pravopisnih pravilih ne bomo našli prav veliko napisanega. Omenjena je le njegova vloga zaznamovanja opuščene črke ali dela številke; táko opuščanje je značilno predvsem za stilno zaznamovana besedila, npr. leposlovje (zlasti v liriki): Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! (zgled iz pravopisnih pravil). Številke opuščamo predvsem v letnicah: 20. 6. '16. Čeprav smo izpustili dve števki (tisočico in stotico), zapišemo le en opuščaj, ne dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Vsebina PP št.28/2016

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/20163 UVODNIK dr. Grega Strban in dr. Renata Mihalič Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav? 6-7 USTAVNO PRAVO dr. Andraž Teršek Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije 7-9 DRUŽINSKO PRAVO dr. Anita Gorš
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odgovornost za malomarno delo odvetnikov s čezmejnimi učinki po pravu Unije

Zoran Skubic, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28/2016Pravniki praviloma ne gojimo preglobokih čustev do matematike. Še več, prenekateri stanovski kolega se je odločil za študij prava tudi zato, ker je "računal", da se bo s tem dokončno znebil večine enačb, oklepajev in ulomkov. A ignorantia mathematicae utegne včasih resno škoditi, sploh pa, ko je govora o formuli za izračun prevzemne cene, kar so pred nedavnim na lastni koži občutili partnerji v češki odvetniški pisarni. Zaradi malomarne priprave prevzemne ponudbe je končna cena prevzema poskočila kar za petkrat. Ker pa je prevzemnik družba nizozemskega prava, se postavlja vprašanje, ali je v luči Uredbe o sodni pristojnosti že nastanek čisto premoženjske škode kot neposredne posledice škodnega dogodka dovolj, da se kraj nastanka te škode šteje za "kraj škodnega dogodka" v smislu 3. točke 5. člena Uredbe. Je torej pristojno nizozemsko ali češko sodišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

dr. Andraž Teršek, 14.7.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2016težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Erar - aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS

Irena Vovk, 14.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je razvila aplikacijo Erar, ki je nasledila in nadgradila aplikacijo Supervizor. KPK aplikacije Supervizor, ki jo je v veliki meri razvil zunanji izvajalec, namreč ni mogla funkcionalno razvijati, saj je imela le dovoljenje za njeno uporabo in posodabljanje podatkov, ne pa za njen nadaljnji razvoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Evropsko pravo ni samo pravo EU

dr. Ciril Ribičič, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 28/2016Pred leti je David Cameron poceni pridobival popularnost v britanski javnosti z izjavami o tem, da mu postane slabo, ko sliši za ESČP, in se zavzel, da naj postane britansko vrhovno sodišče poslednja instanca varstva pravic namesto ESČP. ESČP je očital, da se je prelevilo v evropsko ustavno sodišče. Takrat se je zdelo verjetneje, da bo prišlo do izstopa Britancev iz sistema konvencijskega varstva človekovih pravic (EKČP) kot iz Evropske unije. Zgodilo pa se je prav nasprotno, čeprav je tokrat britanski prvi minister nastopal kot odločni nasprotnik brexita. Morda je kot ljubitelj tenisa ob spremljanju Wimbledona mislil, da je menjava strani v evropski politiki tako enostavna kot v tenisu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Razpisi

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016 Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. Ur. l. RS, št. 47/16 3. Trije okrožni državni tožilci na Okrožnem drža
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Zakaj manjka ambicioznih potez?

Matej Tomažin, 14.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 28/2016V zadnjem mesecu je našo pozornost "ukradla" Luka Koper, nekaj skupščin in evropsko nogometno prvenstvo. Poleg seveda britanske odločitve, da bodo svojo pot iskali zunaj EU. Za borzo torej kar precej zanimivih dogodkov, ki so marsikateremu vlagatelju popestrili vroče poletne dni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Izredna odpoved delavca

Miha Šercer, 14.7.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 28/2016• Ali lahko delavec, ki je zaradi neizplačane plače delodajalcu podal opomin na izpolnitev obveznosti in o kršitvi obvestil tudi Inšpektorat za delo, ob naslednjem neizplačilu oziroma prepoznem izplačilu plače poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali mora delodajalca še enkrat pozvati k odpravi kršitve, saj so dejansko šele takrat izpolnjeni pogoji za izredno odpoved?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija; členi 1., 6., 7. in 8. tega zakona, spremembe in dopolnitve dosedanjega tretjega odstavka 77. člena z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pogoji za udeležbo traktorjev v prometu

Igor Vuksanović, 14.7.2016

Cestni promet

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2016Bralec na javnih cestah opaža vedno več voznikov traktorjev, ki nimajo niti na traktorju niti na prikolici registrske tablice, čeprav imajo pripete velike in težke prikolice. Zanima ga, katere dokumente mora imeti lastnik traktorja in prikolice, da lahko vozi po javni cesti, prevaža različne kmetijske pridelke in drug material ter vozi na njive in pašnike. Ali voznik traktorja, ki vozi le na njivo, sploh potrebuje tehnični pregled? Prosi tudi za odgovor glede pravilnega označevanja (širokih) prikolic in odgovornosti traktorista za prometno nesrečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Vlada RS

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 95. redni seji (7. julij 2016): - prvo poročilo projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin; - Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov nespremenjena z veljavno
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(40) 2015(42) 2014(35) 2013(38)
2012(43) 2010(47) 2009(48) 2008(45)
2007(37) 2006(32) 2005(26) 2004(24)
2001(24) 2000(26)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov