O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 31
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 760)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Znižanje sodniških plač ni (vedno) v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 15.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2018Izbruh finančne in nato še poglobljene gospodarske krize v letih po letu 2007 je dogodek, ki se ga zagotovo še vsi spominjamo. Če ne drugače, pa po svojih denarnicah. Kar zadeva Unijo, je bila pred resno preizkušnjo (pravzaprav klavrnim propadom) prav skupna ekonomska in monetarna politika, zlasti v t. i. evroobmočju, tj. območju držav članic z enotno valuto (evrom). Ravno te države (članice), ki jim je bil zaradi skupne valute odvzet marsikateri ključni inštrument monetarne politike, ki bi jim lahko (individualno), recimo s spodbujanjem inflacije, pomagal pri premagovanju posledic krize, so bile med tistimi, ki so morale z javnofinančnega vidika še posebej "zategniti pas". Najbolj je bila na udaru (in je še vedno) Grčija, in sicer predvsem zaradi bremena neobrzdanega javnega dolga, ki je bil astronomski že v časih pred krizo. Sledili sta Španija in Portugalska, brez posledic jih seveda nista odnesla niti Ciper in Slovenija. Predvsem tovrstnim državam Unije, v katerih so bila zabeležena tovrstna poglobljena "makroekonomska neravnovesja", je Unija predpisala "strožjo javnofinančno dieto" s poglobljenim nadzorom (tudi zloglasne "trojke"). Sledili so različni ukrepi, predvsem pa se je zarezalo plače zaposlenih v javnem sektorju. Sodstvo tu ni bilo nobena izjema. A se je temu prej ali slej marsikdo uprl, med njimi tudi del portugalskih sodnikov. Njihovo stanovsko združenje (sindikat) je namreč menilo, da se z ukrepi zmanjšanja plač krši načelo neodvisnosti sodnikov, ki ga varujeta tako portugalska ustava kot tudi pravo Unije. Končno (tj. predhodno) besedo o tem vprašanju so v eni svojih nedavnih sodb podali sodniki velikega senata Sodišča (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem

dr. Aleš Ferčič, 15.3.2018

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 10/2018Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Evropa

Patricij Maček, 15.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018 Torek, 6. 3. Posojilo. Evropska investicijska banka in vodilno hrvaško turistično podjetje Valamar Riviera, d.d., sta podpisala sporazum o posojilu v višini 16 milijonov evrov. Z njim se bo financirala dopolnitev turističnega kompleksa Valamar Girandella v istrskem Rabc
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018 6. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, - predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 9. marec - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Od 6. do 12. marca

Patricij Maček, 15.3.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018 Torek, 6. 3. Otroci. V Portorožu je potekal 20. posvet pomočnikov ravnateljev, ki se ga je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila pomen hitrega ukrepanja in ustrezne komunikacije v zahtevnih primerih v šoli. Ocenila je, da morajo b
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Populizem v preseku

Primož Cencelj, 15.3.2018

Ostalo

Primož Cencelj, Pravna praksa, 10/2018Moč in oblast sta že od nekdaj želji marsikaterega posameznika. Obstaja pa več poti, kako priti do njiju. Če si izposodim primer iz knjige Princ (v slovenskem prevodu Vladar, avtor Machiavelli), te na oblast spravi bodisi vsemogočnik bodisi ljudstvo. Za obe poti pa avtor predstavi povsem različne načine in ravnanja tistih, ki se želijo povzpeti na vrh. Še bolj pa se med sabo razlikujejo ravnanja na samem prestolu. Dolgo časa sem se ukvarjal s konceptom prenosa oblasti. Za dolgoročno gospodarsko blaginjo bi si seveda želeli čim lepši in enostavnejši prehod. V tem vidim tudi največjo prednost trenutnega demokratičnega prehoda. A v glavni prednosti je tudi pomanjkljivost, ker ni nujno, da si opozicija želi delovati v demokraciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Izredna odpoved delavca brez predhodnega postopka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.3.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2018Delavec nam je vročil izredno odpoved, pri čemer nas ni niti predhodno pozval k odpravi kršitev niti ni o njih obvestil Inšpektorata RS za delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Podaljševanje osnove pri sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 15.3.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 10/2018Nekaj dni nazaj sem na znanem družbenem omrežju zasledila debato uporabnikov, ki jo je sprožil velik obcestni plakat z jezikovno provokacijo S Tomotom greva na pivo. Zanimivo je bilo prebrati razmišljanja uporabnikov - nekatera jezna, druga ironična, tretja pokroviteljska. Nekateri so poučevali, da knjižna slovenščina imen, kot je Tomo, ne sklanja s podaljšavo osnove; drugi so šaljivo menili, da bodo šli na pivo z moškim, ki mu je ime Tomot. V današnjem kotičku si bomo pogledali, kakšna so pravila sklanjanja takih in podobnih imen ter kdaj se osnova pri sklanjanju podaljša in kdaj ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Notifikacija ADP

dr. Ivan Kristan, 15.3.2018

Ostalo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 10/2018Zakaj je poziv za notifikacijo nasledstva ADP za dr. Vasilko Sancin "Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Odgovornost direktorja javnega zavoda

mag. Suzana Pisnik, 15.3.2018

ZAVODI, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2018Sprašujem se, kakšna je odgovornost direktorja javnega zavoda, če zaradi nezakonitega poslovanja javnemu zavodu povzroči škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Kako se spopasti z lažnimi novicami?

mag. Mark Pohar, 15.3.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Mark Pohar, Pravna praksa, 10/2018Ob zadnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo bili - bolj kot kdaj koli prej - priča inovativnim pristopom pridobivanja volilnih glasov. Če je zmagovalni kandidat jedro svoje predvolilne kampanje zasnoval na neposrednem nagovarjanju volivcev prek socialnih medijev, pa sedaj prihajajo na dan tudi nekatere temnejše plati te kampanje. V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi pri tem izdatno sodeloval tudi profesionalno izurjen aparat tuje države. Opisano početje avtorji čez lužo označujejo kot fake news, kar pri nas običajno prevajamo z izrazom lažne novice. Tako poimenovanje morda ni najbolj posrečeno, saj daje vtis, da se nanaša zgolj na medijsko poročanje, pri čemer pa gre v resnici za širši in bistveno bolj kompleksen družbeni pojav "informacijskega nereda". Zaradi obsežnosti tematike bom v tem prispevku zato skušal zgolj na kratko povzeti temeljne značilnosti lažnih novic in predstaviti nekaj predlogov, kako se spopasti s tem neželenim pojavom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Razpisi

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018 Ur. l. RS, št. 11/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu - Ministrstvo za pravosodje; rok je 25. marec. Ur. l. RS, št. 14/18 2. Notarski pomočnik pri notarju Urošu Marguču iz Slovenskih Konjic - Notarska zbornica Slovenije;
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

(Ne)priznavanje stroškov odgovora na pritožbo

Tomaž Mavri, 15.3.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 10/2018Splošno pravilo glede pravdnih stroškov v 154. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Kako pa je v primeru stroškov pritožbenega postopka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Osnova za izračun višine odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja

mag. Aleš Kaluža, 15.3.2018

Delovna razmerja

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 10/2018Določitev višine odpravnine je eno tistih vprašanj, za katero vsi mislimo, da je odgovor nanj očiten, ko pa primerjamo odgovore, ugotovimo, da se ti lahko zelo razlikujejo. Zmeda je povezana predvsem, če ne izključno, z določanjem osnove za odmero odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Enako določbo je vseboval tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 2002, zato je na mestu pričakovanje, da bo vprašanje določanja osnove po tolikem času razrešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zasluge

dr. Ciril Ribičič, 15.3.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 10/2018Miran Potrč je svojo poklicno pot začel kot diplomiran pravnik v Mariborski livarni. Nato je bil, za takratne čase še zelo mlad, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in pozneje vodja slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin. Če ne bi opravljal te za Slovenijo zelo pomembne naloge, bi imel višjo pokojnino. Njegova dolgotrajna poslanska kariera razkriva odgovornega, marljivega in zagnanega poslanca Socialnih demokratov, ki pri svojih odločitvah nikoli ne podcenjuje slovenskega nacionalnega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vlada RS

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 171. redni seji (8. marec 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, - Uredba o izvajanju uredbe (EU) o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, - Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o inde
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) (Ur. l. RS, št. 13/18) - veljati začne 15. marca. 2. Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) (Ur. l. RS, št. 13/18) - veljati začne
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2018 15. marec 1957 - Moša Pijade Umrl je Moša Pijade, srbski publicist, slikar in novinar. Zaradi komunistične aktivnosti je bil leta 1925 obsojen na dolgoletno zaporno kazen, v drugi svetovni vojni pa je igral pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju ter nastanku povojne Jug
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Povrnitev stroškov prevoza otroka s posebnimi potrebami

dr. Nana Weber, 15.3.2018

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 10/2018Nekateri otroci s posebnimi potrebami obiskujejo vrtec, nekateri šolo. Delo v vrtcu oziroma pouk v šoli se končuje različno glede na razred in stopnjo izobraževanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Časovnost razlage zakona

Patricij Maček, 15.3.2018

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vsebina PP št.10/2018

Avtor ni naveden, 15.3.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/20183 UVODNIK Vlasta Nussdorfer Vztrajna pot do enakosti spolov 6-8 MEDIJSKO PRAVO mag. Mark Pohar Kako se spopasti z lažnimi novicami? 8-10 PLAČILNI PROMET Jelka Lugarič Nekaj misli o Registru dejanskih lastnikov 10-11 STVARNO PRA
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Pravni napovednik

Patricij Maček, 15.3.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zaščititi pravico do življenja

dr. Andraž Teršek, 15.3.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10/2018Že dalj časa je znana izrecna normativna zahteva ESČP v Strasbourgu, ki izhaja iz precedensov, da pravica do življenja vključuje dolžno pravno skrb države za neozdravljivo bolne in umirajoče ljudi. To je del doktrine o pozitivnih obveznostih države in pomeni, da mora država storiti vse, kar je od nje mogoče razumno pričakovati, da optimalno uredi položaj neozdravljivo bolnih in umirajočih ljudi ter jim zagotovi čim bolj dostojno, mirno, ljubeče in človečno preživljanje časa v trpljenju in poslednjih dneh. To mora država storiti zaradi teh ljudi, zaradi njihovih najbližjih in zaradi pravne obveznosti zagotavljanja pravice do življenja. Država mora zato ali ustanavljati in dobro voditi sistem hospicev ali pa zasebno ustanovljenim hospicem in izvajalcem paliativne nege pomagati v največji možni meri - zakonsko, finančno in sistemsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Neenotna obravnava statusa napotenih delavcev v slovenski zakonodaji

Urška Sojč, 15.3.2018

Delovna razmerja

Urška Sojč, Pravna praksa, 10/2018V preteklih dveh mesecih je na področju napotovanja delavcev v EU prišlo do precejšnjih sprememb. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2018, je predpisal nove pogoje in postopke za pridobitev potrdila A1 za začasno napotene delavce po 12. členu Uredbe 883/2004. Pri tem pa je ostalo področje pridobivanja potrdil A1 za delavce, ki običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah po 13. členu Uredbe 883/2004, povsem neregulirano. Naknadno so se pojavile različne razlage pristojnih organov glede tolmačenja pojma in statusa napotenih delavcev, ki pa so bile med seboj neusklajene in nejasne. Kot take so prinesle precej dvomov in težav pri izvajanju zakonodaje v praksi ter pomembno vplivale na pravno predvidljivost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 31 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10

Leto objave

2018(34) 2017(37) 2016(44) 2015(41)
2014(37) 2013(38) 2012(44) 2011(44)
2010(48) 2009(48) 2008(43) 2007(43)
2006(34) 2004(21) 2001(25) 2000(28)
1999(23) 1998(24) 1997(34) 1996(14)
1995(22) 1994(13) 1992(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov