O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 221)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/20129. 9. februar dlok o razpisu Zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. 10. februar - Poročilo Vlade RS o izvrševanju Zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 v letu 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Lastninska pravica kot zgolj relativna (inter partes) pravica?

Franci Krivec, 16.2.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Franci Krivec, Pravna praksa, 6-7/2012V članku Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki je bil objavljen v prilogi PP, št. 3/2012, sta avtorja Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič analizirala med drugim pomen odločbe Ustavnega sodišča št. Up-591/10 z dne 2. decembra 2010. Iz obrazložitve te ustavne odločbe sta izpeljala sklep, da v razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem prenos lastninske pravice (v stvarnopravnem smislu) učinkuje že s trenutkom, ko odsvojitelj pridobitelju izroči listino, sposobno za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Navajata, da je dejanski vpis v zemljiško knjigo za prenos lastninske pravice konstitutivnega pomena le v razmerju do tretjih oseb (ki z dejstvom izstavitve overjenega zemljiškoknjižnega dovolila niso seznanjene), za razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem (in za razmerje do tretjih, ki vedo za izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila) pa naj bi bila dejanska vknjižba v zemljiško knjigo nerelevantna. Menim, da je tako razumevanje omenjene ustavne odločbe napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Za objavo imen sodnikov v objavljenih sodbah

Blaž Mrva, 16.2.2012

Sodišča

Blaž Mrva, Pravna praksa, 6-7/2012V svetu je običajno, da so v objavljenih sodbah navedeni sodniki, ki so sodbo sprejeli. Pri nas to velja le za Ustavno sodišče. Po mojem prepričanju bi bilo zelo koristno, če bi tudi v sodbah drugih sodišč bila objavljena imena sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodno varstvo - loterija? (1.)

Nevenka Šorli, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 6-7/2012>Sodno varstvo postaja vse večja loterija za stranke pravdnega postopka - še zlasti v zadevah, v katerih ni revizije. To pa tudi zato, ker so prepuščene negotovemu dejstvu, kateremu sodniku bo njihov primer dodeljen v delo na prvi in drugi stopnji. Prepogosto se zgodi, da se v zadevo ne poglobi ne prvostopni in ne drugostopni sodnik poročevalec. Žal so strokovno dobri sodniki v manjšini, sodeč po odločbah, ki nam jih pošiljajo sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zakonita in zakonska brezplačna pravna pomoč po 1. januarju 2012

mag. Franci Ježek, 16.2.2012

Sodišča

mag. Franci Ježek, Pravna praksa, 6-7/2012Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 34. členu ZBPP določa, da se o brezplačni pravni pomoči odloča po upravnem postopku. Tudi sodniki ob izvolitvi (23. člen Zakona o sodniški službi - ZSS) prisežejo, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Odpiranje rudnikov dragocenih podatkov?

Mateja Prešern, 16.2.2012

Uprava

Mateja Prešern, Pravna praksa, 6-7/2012>Pojem ponovne uporabe podatkov javnega sektorja se je na ravni EU izoblikoval s sprejetjem Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Ponovna uporaba podatkov javnega sektorja pomeni, da organi podatke oziroma dokumente, ki jih zbirajo in pripravljajo v okviru izvrševanja javnih nalog, dajo na voljo za nadaljnjo uporabo posameznikom ali gospodarskim subjektom. Ponovna uporaba predvideva določeno oplemenitenje surovih informacij, torej dodajanje vrednosti (na primer izdelava statistične analize na podlagi surovih statističnih podatkov ali izdelava bonitetnih ocen na podlagi ekonomskih kazalnikov), lahko vključuje tudi založništvo (na primer zemljevidi, avtomobilski navigacijski sistemi), pa tudi vsakršno drugačno izrabo podatkov (izdelava spletnih aplikacij, podatkovno novinarstvo, vremenske napovedi itd.). Veljavni pravni okvir na tem področju po mnenju Komisije ne zadošča, da bi izrabili vse potenciale javnih podatkovnih virov v Evropi. Zato je Komisija decembra 2011 pripravila predlog sprememb Direktive. Z njim si je Komisija zastavila ambiciozne cilje, je pa eden ključnih ukrepov v okviru Digitalne agende in Strategije Evropa 2020 - za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ravnotežje med pravicami in dolžnostmi potnikov in letalskih prevoznikov

Blaž Možina, 16.2.2012

TRGOVINA

Blaž Možina, Pravna praksa, 6-7/2012Potniki so v razmerju do letalskih prevoznikov šibkejša stranka, zato so na normativni ravni deležni višje ravni varstva. Kljub temu v praksi interesi letalskih prevoznikov pogosto prevladajo nad pravicami potnikov. Tako je tudi zato, ker je le redko najti potnika, ki je pripravljen sodno uveljavljati svoje pravice. V tem prispevku bom prikazal nekatere probleme, ki jih je zaznati v praksi bodisi zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev prevoznikov bodisi zaradi nepoštene poslovne prakse slednjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

88.b in 88.c člen ZDDV-1 ter vpisovanje v obračun DDV-O

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-10018/2011-2, 24. november 2011 • Kam se v nova polja na obrazcu DDV-O vpisujejo popravki zneska obračunanega DDV?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Davčna obravnava odškodnin z vidika Zakona o dohodnini

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Davčna obravnava dohodka fizične osebe, opredeljenega kot odškodnina, je odvisna od njegove vsebine. Če gre za plačilo za opravljeno delo, bo tak dohodek praviloma obravnavan kot dohodek iz zaposlitve, če gre za plačilo za uporabo denarja, bo davčno obravnavan kot obresti itd. Nekatere odškodnine so v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) oproščene plačila dohodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Kolektivni socialni spori

Grm Urška, Slokan Jaka, 16.2.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Urška Grm, mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 6-7/2012Slovenski pravni red ne ureja kolektivnih socialnih sporov, pa vendar na področju prava socialne varnosti pri nas, natančneje na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, obstajajo pravna razmerja, pri katerih bi lahko našli znake, ki kažejo na kolektivno naravo teh razmerij. Govor je o socialnopravnih razmerjih med partnerji v javnem zdravstvu, ki izhajajo iz vsakoletnega Splošnega dogovora za tekoče pogodbeno leto, na podlagi katerega si partnerji v javnem zdravstvu razdelijo sredstva, ki jih pridobi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večinoma iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spori iz teh razmerij se na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) neustrezno in podnormirano rešujejo z arbitražo, v kateri ima odločujočo besedo Vlada, ki je prek Ministrstva za zdravje hkrati eden od pogajalskih partnerjev. Je napočil čas za širitev stvarne pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih svetov organov ter sejnin komisij nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4210-1020/2012-2, 19. januar 2012 • Glede poročanja dohodkov po Zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (ZDDDČPNO), davčni zavezanec sprašuje: - ali mora izplačevalec poročati Davčni upravi RS (DURS) o izplačanih zneskih sejnin članom komisij nadzornega sveta in - ali mora izplačevalec poročati DURS tudi znesek izplačane sejnine člana komisije nadzornega sveta družbe, ki je v istem letu postal član uprave te družbe? Poslovni subjekt v skladu z 8. členom ZDDDČPNO davčnemu organu posreduje podatke
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravica do dopusta v primeru dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 16.2.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 6-7/2012Delavka na podlagi odločbe centra za socialno delo opravlja delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva v obsegu 20 ur tedensko od 2. avgusta 2011 do vključno 9. julija 2015. Delavki je bil v začetku leta 2011 odmerjen letni dopust po merilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v trajanju 34 dni, za kar je delavka prejela tudi sklep konec februarja 2011, še preden je dejansko nastopila krajši delovni čas zaradi starševskega varstva. Letni dopust je delodajalec delavki odmeril glede na delovno obveznost za polni delovni čas 40 ur na teden - za pet delovnih dni. Delavka je pred nastopom krajšega delovnega časa zaradi starševskega varstva sklenila pogodbo o zaposlitvi za 20 ur delovnega časa na teden, ob tem, da sta se delodajalec in delavka dogovorila, da bo delavka opravljala delo le tri dni na teden (ponedeljek, sreda, petek). Problem pa nastopi v primeru izrabe letnega dopusta in odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja (specializacija) in v zvezi s tem evidentiranja odsotnosti. Naj izpostavimo kot primer, da je bila delavka v juliju 2011 na dopustu tri tedne in ji je delodajalec evidentiral izrabo 15 delovnih dni dopusta, čemur pa delavka ugovarja in zahteva, da ji mora delodajalec evidentirati odsotnost zaradi letnega dopusta samo za tiste dni, ko je dolžna delati (tri dni na teden), kar pomeni, da je izrabila samo devet dni letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravni napovednik

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012je je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici - ZHKO-1 (Ur. l. RS, št. 10/12) eljati začne 25. februarja. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih - ZPre-1C (Ur. l. RS, št. 10/12) - veljati z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Razpisi

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012U Ur. l. RS, št. 6/12 1. Predsednik Okrožnega sodišča v Kranju odni svet RS; rok je 28. februar. 2. Podpred2. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem et RS; rok je 28. februar. 3. Predsednik Delovnega sodišča v Kopru - Sodni svet RS; rok je 28. februar. 4. Pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Vsebina PP št.7/2012

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012stran 3 UVODNIK Nataša Pirc Musar Ali država še dela v imenu ljudi in za ljudi? stran 6 VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Jure Logar Acta: iskanje pravega ravnotežja med pravicami iz ustvarjalnosti in pravico do varstva osebnih poda
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Reorganizacija dolga lokalnih skupnosti

Matija Repolusk, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

Matija Repolusk, Pravna praksa, 6-7/2012>Predpisi o organizaciji in financiranju lokalnih skupnosti in ustave večine držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporabljajo različne mehanizme, s katerimi nadzirajo in regulirajo višino ter način zadolževanja na podnacionalni ravni (sub-sovereign level). Podnacionalna raven lahko pomeni dežele in zvezne dežele, na primer v Nemčiji, Avstriji ali Španiji, oziroma province, okraje ali druge ravni oblasti, ki so pristojne za zadolževanje in tudi za obdavčitev. Ne glede na to, ali gre za centralizirane države ali federacije, podnacionalna raven vključuje občine in druge oblike lokalnih skupnosti. V državah Evropske unije Maastrichtska pogodba obvezuje članice, da vzdržujejo skupni javni dolg pod 60 odstotki BDP, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati treh odstotkov na letni ravni. Pri tem omejitve Maastrichtske pogodbe pomenijo, da je tudi dolg lokalnih skupnosti in vseh drugih enot podnacionalne ravni del teh omejitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 16.2.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 6-7/201218.18. februar 1546 - Martin Luter l je protestantski duhovnik Martin Luter, ki je z objavo 95 tez o odpustkih sprožil reformacijo. Posledico tega je bil razcep cerkve na evangeličansko in rimskokatoliško. 1987 - Nova revija Izšla je 57. številka Nove revije, v kateri so znani slov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

globus

Dean Zagorac, 16.2.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 6-7/2012ZDA: odslej tudi televizijski prenosi Vrhovnega sodišča? 9. 2. - "Vrhovno sodišče dovoli televizijski prenos vseh svojih odprtih sej, razen če z večino sodnikov ne odloči, da bi lahko tak prenos v konkretnem primeru kršil procesne pravice ene ali več strank pred sodiščem." Tako se glasi bistvena do
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ameriški "strup" v Evropi

Mirko Filipović, 16.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirko Filipović, Pravna praksa, 6-7/2012Leto 2011 je bilo v znamenju poskusa prevzema Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja in med drugim je bil konec preteklega leta predvideno revidiranje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem, za katero bi bilo bolje, da v sprejeti obliki ne bi bila implementirana, saj je prinesla le navidezno uskladitev prevzemnih zakonodaj med državami članicami EU. Povezanost prevzemov in obrambnih mehanizmov pred njimi pa v EU glede na agresivnejše obrambne mehanizme v ZDA ni našla razumevanja, saj smo načeloma zavezani služiti delničarjem, in ne kapitalu. Ali je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012(www.pf.uni-mb.si) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: sam Tip:o spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku, brezžično izobraževalno omrežje Eduroam, Job-Box, oglasna deska, e-študij, video ipd. Povezava z uporabniki:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Acta: iskanje pravega ravnotežja med pravicami iz ustvarjalnosti in pravico do varstva osebnih podatkov

Jure Logar, 16.2.2012

Intelektualna lastnina

Jure Logar, Pravna praksa, 6-7/2012Namen trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Sporazum) je vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo EU pomagal pri prizadevanjih za učinkovit boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine. Ob upoštevanju, da je učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine bistveno za ohranitev gospodarske rasti v vseh gospodarskih panogah in po svetu, kako je potem mogoče, da je podpis sporazuma v javnosti povzročil tolikšno razburjenje in celo proteste?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zima in legokocke

dr. Nataša Hribar, 16.2.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6-7/2012Pa smo jo dočakali. Zimo namreč. Snega je vsaj na našem koncu bolj za vzorec, a mraz nas opominja, da zime še zdaleč ni konec in da bomo na pomlad morali še nekaj časa počakati. V teh mrzlih dneh smo tako doma iz omare po dolgem času potegnili škatlo s kockami. Legokockami. In ko sem z otrokoma sestavljala hišico za punčke in helidrom ter ob tem premišljevala, o čem bi pisala v prihodnjem kotičku, sem se spomnila na vprašanje v zvezi s temi kockami, na katerega sem naletela že pred časom: bralka me je spraševala, kako se pravilno sklanja beseda Lego kot ime blagovne znamke otroških igrač, kako se pravilno zapiše in ali je stavek Potuj z LEGO-m zapisan pravilno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Korporacijsko upravljanje in nadzor delniških družb

dr. Peter Podgorelec, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 6-7/2012Čeprav je Adam Smith že leta 1776 v svojem znanem delu Bogastvo narodov opozoril na njegov temeljni problem, je korporativno upravljanje (ang. corporate governance) tema, ki doživlja svoj pravi razcvet šele v zadnjih dvajsetih letih. Kot predmet proučevanja se je iz ZDA prek Velike Britanije razširila pravzaprav v vse industrijske države - še zlasti "po zaslugi" odmevnih škandalov in kolapsov velikih podjetij (na primer Barings Bank, Enron, Parmalat, Royal Ahold, WorldCom, Satyam, HIH, China Aviation Oil). Zgodovina korporativnega upravljanja je hkrati zgodovina kriz in škandalov, kot je to zapisal ugledni nemški pravni teoretik Klaus Hopt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ali država še dela v imenu ljudi in za ljudi?

Nataša Pirc Musar, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 6-7/2012Zaradi sporazuma Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki naj bi med drugim tudi z interneta učinkovito pregnal vse pirate, ki brez milosti kradejo avtorska dela in druge stvaritve, zaščitene s pravico do intelektualne lastnine, so šli ljudje na ulice. Mnogi verjetno tudi zato, ker sodijo v generacijo zvestih uporabnikov interneta in želijo imeti ta globalni medij preprosto zase, ga uporabljati brez nadzora, ker se vsaj tam počutijo svobodne, ker mnogi prav tam razvijajo svoj talent. Notranji občutek jim govori, da bo s povečanim nadzorom nad internetom konec obdobja neomejene informiranosti, izmenjave znanj, globalne povezanosti med ljudmi, silne enostavnosti v globalni komunikaciji, da bomo zaradi želja vladajočih po neselektivnem nadzoru slehernega posameznika zašli v internetni svet, kot ga poznata Kitajska ali Iran.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6-7

Leto objave

2012(44) 2011(46) 2010(51) 2008(46)
2003(34)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov