O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Janez Šmidovnik (1921-2016)

Lojze Janko, 21.1.2016

Ostalo

Lojze Janko, Pravna praksa, 03-04/2016V začetku letošnjega leta smo se poslovili od dr. Janeza Šmidovnika, staroste slovenskih pravnikov, doktorja pravnih znanosti, profesorja javne uprave, publicista, ki je bil do zadnjega kljub formalni upokojitvi še vedno aktiven sodelavec Službe za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni zadržki glede podeljevanja koncesij v predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

dr. Bruno Nikolić, 21.1.2016

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 03-04/2016Oktobra je Ministrstvo za zdravje v javno obravnavo posredovalo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti ter določilo rok za predloge sprememb in dopolnitev, ki se je iztekel konec oktobra. Že po objavi predloga sem bil prepričan, da se bo na ministrstvo vsul plaz očitkov in kritik ter da ministrstvo ne bo nadaljevalo z vložitvijo tako oblikovanega predloga v zakonodajni postopek. Po zadnjih odzivih ministrstva pa začuden ugotavljam, da se stališče ministrstva ni spremenilo in v svojih namerah ostaja zelo trdno. Čeprav so nekatere pomanjkljivosti predlaganega zakona v javnosti že bile razkrite, bom tudi sam predstavil zadržke do predlagane ureditve, ki ne izvirajo iz političnega, ideološkega ali interesnega konteksta, temveč strokovnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Imena industrijskih izdelkov in trgovskih znamk ter mala začetnica

dr. Nataša Hribar, 21.1.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 03-04/2016V kotičku minuli teden smo se dotaknili velike oziroma male začetnice pri poimenovanjih bolezni, virusov, sindromov ipd. Tokrat bomo o tem pravopisnem vprašanju razmišljali v zvezi s poimenovanji industrijskih izdelkov in trgovskih znamk, čeprav velika začetnica najbrž ni edino jezikovno vprašanje, ki ga ta imena odpirajo; iz SSKJ so bile na primer na zahtevo imetnikov blagovnih znamk (sklicujoč se na zakon o industrijski lastnini) izločene nekatere iztočnice - cockta, kokta, superga, teflon, teflonski in tetrapak - imena torej, ki jih, kadar z njimi zaznamujemo vrstnost ali generičnost, uveljavljeno pišemo z malo začetnico; nekatera smo celo poslovenili v pisavi (na primer kokta,tudi kokakola, šveps).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Proslava, stalna pripravljenost in še kaj

dr. Jože Mencinger, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 03-04/2016Konec leta smo slovesno praznovali petindvajsetletnico plebiscita, nekateri pa še "zmago otrok" na referendumu nekaj dni prej. Državna proslava je bila skromna, oblast si očitno ne more ali ne upa več privoščiti, da bi po proslavi tisti, ki smo tam, dosežkom petindvajsetih let nazdravili s kakšno čašo. Sam sem se udeležil že veliko državnih proslav; daleč najrazkošnejša je bila, ko smo dobili evro. Takrat sem bil morda edini, ki se je naglas čudil, da proslavljamo izgubo dela svoje neodvisnosti, svoj denar, a sem izgubo sprejel kot usodo, ki se ji ni bilo mogoče in tudi ne pametno izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Si poenas scelerum expetere fas non est prope est ut scelera ipsa permissa sint

Janez Kranjc, 21.1.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 03-04/2016Misel je vzeta iz Kvintilijanovega spisa o vzgoji v govorništvu (Inst. orat. 12, 7, 1). Slovensko bi se glasila: Če ni prav zahtevati kazni za zločine, je to podobno, kot če so zločini dovoljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Mnenje glede vprašalnika za ravnatelje vrtcev

Irena Vovk, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016V Direktoratu za predšolsko vzgojo so pripravili vprašalnik za ravnatelje vrtcev, da bi pridobili oceno o vključevanju otrok Romov v predšolsko vzgojo. Vprašalnik vsebuje zgolj osnovna vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Dodatno povračilo stroškov za prehrano

Miha Šercer, 21.1.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 03-04/2016Smo zavezanci Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Odvetnik ne sme zadržati denarja stranke

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Pobudnik je odvetniku sproti plačeval vse stroške odvetniškega zastopanja, ta pa mu ni želel izplačati zneska, ki mu ga je priznalo sodišče kot povračilo stroškov odvetniških storitev. Zato se je 17. decembra 2013 obrnil na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS), a ker odgovora ni prejel, se je obrnil na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Povrnitev nepremoženjske škode - opredelitev teže poškodbe

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 70. redni seji (15. januar 2016): - predlog zakona o spremembi Zakona o družbi Slovenske železnice; - Uredba o izvajanju 6. člena Uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika; - Uredba o izvajanju Ur
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - ZUKSB-A (Ur. l. RS, št. 104/15) - veljati začne 27. januarja. 2. Zakon o nematerializiranih vrednostnih
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

ZZavar-1

Irena Vovk, 21.1.2016

ZAVAROVALNIŠTVO

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016Na podlagi Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki ga je Državni zbor sprejel 24. novembra 2015 in se je začel uporabljati 1. januarja 2016, je Agencija za zavarovalni nadzor izdala nove sklepe, ki začnejo veljati 23. januarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 22. januar 1911 - Bruno Kreisky Rodil se je avstrijski politik Bruno Kreisky, eden najpomembnejših voditeljev evropske socialne demokracije. Bil je avstrijski zunanji minister med leti 1959-1966 in zvezni kancler od leta 1970 do 1983. 28. januar
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Plačilo stroškov izvršbe kljub poplačilu dolga

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Pobudnica, ki se je obrnila na Varuha, je 28. septembra 2015 poravnala svoj davčni dolg, Finančna uprava RS (FURS) pa je sklep o davčni izvršbi izdala 29. septembra 2015. Ko je pobudnica davčni organ na pravočasno nakazilo opozorila, je ta postopek davčne izvršbe ustavil zgolj delno in terjal stroške sklepa o izvršbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ohranjanje osnovnega kapitala

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Družbenik vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi vseh 7.500 evrov. Nato vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala, v dveh letih pa pridela 100.000 evrov dobička in si nato kot lastnik izposodi 100.000 evrov (namesto da bi si izplačal dobiček oziroma ker ocenjuje, da bo dobiček potreboval v podjetju). V nadaljevanju vloži še 100.000 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi 92.500 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Enakost med spoloma

Irena Vovk, 21.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma vzpostavilo spletno mesto, ki ga sestavljajo štirje glavni vsebinski sklopi, in sicer O projektu, Podporniki, O dejstvih in Muzej stereotipov. Namen projekta in kampanje, ki se financira iz Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, je spodbuditi ozaveščenost in krepitev znanja o enakosti spolov, še zlasti na področju uravnotežene zastopanosti in udeležbe žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu in politiki ter na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zakonska ureditev izvajanja mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja

dr. Anida Sarajlić, 21.1.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, je pripravilo osnutek Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki daje pravno podlago za delovanje mednarodnih vrtcev in mednarodnih šol v Sloveniji. Tako bo status teh vrtcev in šol urejen v posebnem zakonu, saj za izvajanje teh programov ne veljajo danes veljavni predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Zelo pomembna pridobitev tega zakona je pravica staršev, da lahko svojega otroka vpišejo v mednarodno šolo, ne da bi kršili nacionalno zakonodajo s področja osnovnošolskega izobraževanja. S tem se bodo zmanjšali tudi fiktivni vpisi izobraževanja na domu in nepotrebna (pre)obremenjenost otrok zaradi preverjanja znanja v slovenskih šolah, v katere so učenci v skladu z veljavnimi določbami zakona, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, vpisani. Za Slovenijo je predlagani zakon glede na (ne)upravičeno nezaupljivost do tujih vzgojno-izobraževalnih sistemov velik korak naprej. Je rezultat dolgoletnega prizadevanja vseh relevantnih subjektov, da se tako področje ustrezno pravno uredi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Prelisičenje zakona zaradi dodatka za stalno pripravljenost

dr. Marko Pavliha, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 03-04/2016Živo se spominjam sijajnih predavanj profesorja dr. Janeza Kranjca v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete, ko nam je med obilico pravnih maksim slikovito pojasnil reklo in fraudem legis agere, (kako ne) ravnati v prevaro zakona. Do izigravanja alias obida zakona pride tedaj, ko oseba zlorabi njegovo pomanjkljivo besedilo za to, da doseže cilj, ki je v nasprotju z namenom zakona. Razlika med kršitvijo in obidom predpisa je v tem, da v prvem primeru nekdo stori tisto, kar je prepovedano, v drugem pa ob siceršnjem spoštovanju pravne dikcije prelisiči smisel pravne določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu

Mojca Prelesnik, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 03-04/2016Britanski mediji so v zadnjih dneh sprožili pravi preplah z netočnimi in preveč posplošenimi razlagami nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. Sodišče je, kot ugotavlja v odklonilnem ločenem mnenju sodnik de Albuquerque, nedvomno zamudilo odlično priložnost, da bi dodatno razvilo svojo prakso na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev. Nikakor pa niso točne navedbe o novih pravilih v zvezi z zasebnostjo na delovnem mestu, kakršne je bilo mogoče prebrati v (predvsem britanskih) medijih. Iz sodbe namreč nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih; nasprotno, vsakršno tako posploševanje je neprimerno in zavajajoče, na kar je opozoril celo Svet Evrope. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Energijske nalepke prestale prvi sodni preizkus v Luksemburgu

Zoran Skubic, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 03-04/2016Zanesljivost in verodostojnost preizkusov energetske učinkovitosti raznovrstnih naprav je že dalj časa ena osrednjih tem tako prava varovanja okolja kot tudi pravil varstva potrošnikov. V strogo žarišče pa ju je potisnil prav nedavni izbruh afere "Volkswagen", ko je šlo za sistematično prirejanje rezultatov testov izpušnih plinov pri dizelskih motorjih. Pravo EU pa je že pred tem nudilo rešitve, ki naj bi potrošnikom omogočale transparentno izbiro na podlagi objektivnih meril. Tako je v Direktivi 2010/30/EU o označevanju z energijskimi nalepkami določen okvir za uskladitev nacionalnih ukrepov v zvezi z informiranjem končnega uporabnika - zlasti z nalepkami in podatki o izdelku - predvsem glede energetske učinkovitosti izdelkov, pri čemer pa ta direktiva velja za izdelke, ki med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije. Med slednje spadajo seveda tudi - sesalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 21.1.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016 The Foundations of EU Data Protection Law Orla Lynskey (Oxford University Press, 1. izdaja, 2016, 264 strani) Skoraj dve desetletji po prvem pravnem okviru varstva osebnih podatkov v EU ključna vprašanja o naravi in obsegu t
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ugled univerze nad svobodo izražanja?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 21.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 03-04/2016Pravica do svobode izražanja, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), se šteje za nujni element razvoja človekovih pravic in demokratične družbe. Pri tem svoboda izražanja ni omejena le na tiste informacije in ideje, ki so sprejete z odobravanjem, temveč, kot je bilo na straneh te revije že večkrat poudarjeno, so dopustne tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Pri njihovi presoji Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poudarja, da smejo osebe, ki sodelujejo v javni razpravi glede zadev javnega pomena, tudi nekoliko pretiravati, provocirati ali celo uporabljati pretirane izraze, če ne presežejo meje dopustne kritike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Solastnina: načini pridobitve in razpolaganje

Nadija Šuler, 21.1.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 03-04/2016Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari. Pri solastnini ni razdeljena stvar, temveč lastninska pravica. Solastnik pri uporabi, upravljanju in v nekaterih primerih tudi pri razpolaganju nujno vstopa v korelacijo s preostalimi solastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni položaj fetusa in sodna praksa ESČP

Luka Vlačić, 21.1.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 03-04/2016V Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ni določb, ki bi izrecno urejale pravni položaj fetusa, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa glede tega ne ponuja jasnih odgovorov. Kljub temu je na podlagi analize EKČP in sodne prakse ESČP mogoče ugotoviti, da iz EKČP izhaja pozitivna obveznost držav, da na področjih, na katerih so si med seboj v nasprotju interesi fetusa, nosečnice, (bodočega) očeta in družbe ter morebitni drugi interesi, zagotovijo pravično ravnotežje med vsemi relevantnimi interesi, kot tudi njihovo učinkovito zaščito. Pojavlja se vprašanje, ali sta tako pravično ravnotežje in učinkovita zaščita zagotovljena tudi v slovenskem pravnem redu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 03-04

Leto objave

2016(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČDĐEFG H IJ K LM N OP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov