O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 204)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Prost pretok športnikov in nacionalne klavzule

Martin Čarni, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Šport in organizacije

Martin Čarni, Pravna praksa, 33/2019Nacionalne klavzule so pravila, s katerimi organizacija oziroma zveza v kolektivnem športu športnikom, državljanom drugih držav, omeji možnost nastopanja oziroma tekmovanja, na primer omeji možnost podpisa pogodb, registracije, prijave na tekmo, istočasnega igranja ipd. V primeru Bosman je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče) med drugim odločilo, da so tovrstna pravila, ki omejujejo nastopanje športnikom iz drugih držav članic Evropske unije (EU), načeloma neskladna s pravom EU. V zvezi s takšnimi pravili se porajata zanimivi vprašanji, in sicer kako je ta sodba spoštovana v slovenskem prostoru ter kakšne bi bile morebitne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU (t. i. brexit) v luči nacionalnih klavzul.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Žrtvovanje: življenje v fašistični milici

dr. Jernej Letnar Černič, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 21-22/2019Alessandro Orsini v svoji knjigi Žrtvovanje: življenje v fašistični milici (v izvirniku Sacrifice, My Life in a Fascist Militia, Cornell University, 2018) opisuje vsakodnevno življenje v fašistični milici, ki jo imenuje Žrtvovanje, ki je bila do zdaj udeležena v številnih primerih nasilja. Orsini prikazuje njene člane kot študiozne, razmišljujoče in umirjene, zelo nasprotno od stereotipnih predstav o fašistih kot o preprostih, divjih in neukih nasilnežih. V knjigi je zakril identiteto gibanja in njegovih članov tako iz spoštovanja do njegovih članov kot tudi iz varnostnih razlogov. Iz podobnih razlogov knjiga še do danes ni izšla v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Načelo davčne pravičnosti in davek od dobička iz kapitala

mag. Joži Češnovar, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 5-6/2019Davčne zavezance je vznemirjala dosedanja praksa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi deleža v družbi (poslovnega deleža ali delnice), in sicer v primerih, ko družbenik družbe ni financiral zgolj z vplačilom osnovnega vložka oziroma nominalnega zneska delnice, temveč še z drugimi načini lastniškega financiranja družbe. FURS je namreč trdil, da se kapitalski vložki družbenika v obliki naknadnih vplačil in v obliki vplačanega presežka kapitala (agio), ki jih družba evidentira v postavki kapitalske rezerve, ne vštevajo v nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnice. Posledica tega stališča je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička od kapitala na del vrednosti, ki so jo dosegli ob odsvojitvi kapitala, ki ni predstavljala dobička odsvojitelja, temveč zgolj povračilo njegovega vložka. Vrhovno sodišče je takšno razlago zavrnilo in s precedenčno sodbo, ki jo je javno razglasilo 22. januarja 2019, prekinilo to davčno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Brezčasnost razprav o časovni razlagi zakona

mag. Matej Čujovič, 22.11.2018

Kultura in umetnost

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 45-46/2018Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo so 9. januarja 2018 organizirali znanstveno konferenco, na kateri so kot predavatelji sodelovali ugledni pravni strokovnjaki iz akademskih, sodniških in odvetniških krogov. Skupni imenovalec razprav je bilo vprašanje časovne razlage zakona. SAZU se je v dobro vseh nas, ki se dnevno srečujemo s to vselej aktualno problematiko, pa tudi v dobrobit naših zanamcev odločila za knjižno izdajo razprav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Človekove pravice in temeljne svoboščine: za vse čase!

dr. Rok Čeferin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 36-37/2018Čeprav naj bi se zgodovina ukvarjala z znanstvenim in čim objektivnejšim preučevanjem preteklih dogodkov, zgodovinarji od tega poslanstva pogosto odstopajo in v zgodovinskih knjigah pretekle dogodke opisujejo drugače, kot so se zgodili. Eden od poglavitnih razlogov za "prirejanje" zgodovinskih dejstev je, da zgodovino pišejo zmagovalci in da so prirejene zgodovinske knjige učinkovito sredstvo za indoktriniranje množic in njihovo mobilizacijo v korist vladajočih režimov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Ovire na poti do "zdravstvene blaginje"

dr. Zdenka Čebašek Travnik, 30.8.2018

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

dr. Zdenka Čebašek-Travnik, Pravna praksa, 32/2018Zdravniška zbornica Slovenije (Zbornica) je bila ustanovljena na podlagi Zakona o zdravniški službi, ki v 5. točki 71. člena daje zbornici nalogo (in pravico), da sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva. Uresničevanje te naloge pa je odvisno od obeh partnerjev: Zbornice in aktualne politične oblasti. Vsa dosedanja vodstva zbornice, vključno s sedanjim, so si prizadevala za aktivno sodelovanje pri pripravi predpisov, vsakokratna politična oblast pa je vlogo zbornice razumela na različne načine. O motivih za ravnanje politike v smeri omejevanja zdravniškega dela in delovanja bi se dalo napisati knjigo, ne le uvodnika za strokovno revijo. Tudi o tem, da smo bili zdravniki v preteklosti pogosto premalo pozorni na spremembe zakonodaje, saj smo bili vzgajani v prepričanju, da so znanja iz drugih strok (tudi pravne) za naše delo manj pomembna kot medicina sama. Vendar so se časi spremenili in vedno bolj se tudi zdravniki zavedamo, kako pomembno je poznati zakonodajo in kako pomembno je, da imamo (vsaj teoretično) možnost, da nanjo tudi vplivamo. Iz pogovorov s kolegi iz tujine povzemam, da so najbolje urejeni tisti zdravstveni sistemi, ki spremembe uvajajo v soglasju z zdravniki. Da smo v Sloveniji zelo daleč od obojega - urejenega zdravstvenega sistema in od sodelovanja med politiko in zdravništvom, je jasno vsem, ki poznajo naš zdravstveni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Kako naprej na Evropskem sodišču za človekove pravice?

dr. Jernej Letnar Černič, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 30-31/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vsako leto prejme več 10.000 pritožb iz vseh držav članic Sveta Evrope zaradi domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ima izjemno pomembno vlogo pri uresničevanju učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava na evropskem kontinentu. Človekove pravice in temeljne svoboščine zavaruje takrat, ko odpove domače varstvo, kar je zelo pogosto predvsem v državah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope. Čeprav je vsebinske obravnave deležnih le nekaj odstotkov pritožb, se ESČP sooča z velikim bremenom, kako učinkovito obravnavati vse pritožbe. Kakšna je torej prihodnost ESČP? Ali ga je treba reformirati, da bo lahko preživelo še nekaj desetletij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Odvetnik, pravo in družba - II ali še nekaj besed o nespodobnosti

Čeferin Rok, Sega Sanja, 14.6.2018

Odvetništvo in notariat

dr. Rok Čeferin, Sanja Sega, Pravna praksa, 23/2018V zadnji številki Pravne prakse je bil objavljen prispevek vrhovne sodnice mag. Nine Betetto, v katerem je zapisala svoje stališče o vlogi odvetnikov v pravosodnem sistemu, na katero se nama zdi potrebno odgovoriti. Avtorica v svojem prispevku uvodoma navaja, da o vlogi odvetnika razmišlja s perspektive sodnice. V jedru prispevka se to razmišljanje pokaže (i) kot splošen poduk odvetnikom o etičnih načelih, ki bi jih ti morali spoštovati, (ii) kot poziv k prenehanju toleriranja neetičnega obnašanja odvetnikov, (iii) kot opozorilo bralcem, podano na podlagi sodničinih izkušenj, da najglasnejši odvetniki niso najbolj modri, da ne ravnajo v korist strank, ki so očitno tako neuke prava, da ne razumejo, katera odvetnikova ravnanja so v njihovo korist in katera ne. Za konec avtorica bralce informira tudi o priložnostni analizi, ki naj bi pokazala, da so "ugledne" odvetniške pisarne na Vrhovnem sodišču podpovprečno uspešne pri vlaganju pravnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ob letu osorej

mag. Matej Čujovič, 19.4.2018

Ostalo

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 15/2018Kdor čaka, dočaka. Potem ko je bil Družinski zakonik (DZ), ki ga je Državni zbor sprejel na seji 16. junija 2011, EPA 817-V, zavrnjen na zakonodajnem referendumu, je zakonodajalcu v drugem poskusu uspelo. Iz zakonskega besedila je izločil teme in določbe, za katere je ocenil, da so ljudstvo vodile k zavrnitvi prvotnega zakonika, in prenovljeni Družinski zakonik, EPA 1682 - VII, sprejel na redni seji 21. marca 2017. Zakonik je bil v Uradnem listu objavljen 31. marca 2017. Ker ureja eno od pomembnejših družbenih področij, če ne celo najpomembnejšega, saj sega v pore življenja slehernega od nas, se je zakonodajalec odločil za zelo dolg in redko viden vacatio legis oziroma za dolgo prehodno obdobje od uveljavitve zakonika do pričetka njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

18. člen EKČP - varovalka pred zlorabo vladavine prava?

dr. Jernej Letnar Černič, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 14/2018Vladavina prava je v Vzhodni Evropi vsakodnevno v primežu različnih interesov močnih interesnih, političnih, poslovnih, hudodelskih in ostalih skupin. Te se vsakodnevno bodisi skrivoma bodisi javno spopadajo za oblastne privilegije, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. Vladavina prava se v vzhodnoevropskem miljeju pogosto spremeni v vladavino močnejših, ki pravo nato zlorabijo za odstranitev svojih političnih nasprotnikov. Različni opozicijski politiki ali civilnodružbeno dejavni aktivisti se tako pogosto znajdejo v priporih ali zaporih, kamor jih, pogosto pod pretvezo kazenskih postopkov, pošlje trenutna oblast - po navadi zmagovita stran v političnih obračunavanjih. Ta kazenskopravni aparat tako uporablja za izključitev osebe iz političnega in javnega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Je sodba v zadevi Čeferin res hladen tuš za sodstvo?

dr. Rok Čeferin, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 5/2018Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Dileme svobode izražanja v slovenski družbi

dr. Jernej Letnar Černič, 5.10.2017

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 38/2017Slovenska družba se vsakodnevno zapleta v takšne in drugačne čustvene debate o vprašanjih javnega pomena. Pluralnost je v demokratični in pravni državi za živa bitja kot voda, a kaj ko naši družbi pogosto primanjkuje strpnosti do drugače mislečih. Ena izmed omenjenih je ognjevita debata, ki že dalj časa poteka o pojmu sovražnega govora, saj se krešejo mnenja in dviga pritisk glede njegove opredelitve ter potrebnosti in smiselnosti njegovega pregona. Razprave o opredelitvi prepovedi sovražnega govora so v tranzicijski družbi, kot je slovenska, gotovo še posebej pomembne, ker je svoboda izražanja ključna za njeno dozorevanje in zrelo delovanje. Jasno je, da lahko čezmerni posegi v svobodo izražanja okrnijo delovanje demokratične družbe in učinkovitost nadzora nad nosilci javnih funkcij, zaradi česar je treba svobodo izražanja omejevati s tresočo roko le v najbolj izjemnih primerih. Enako je treba poudariti, da ihtenje nekaterih družbenih in interesnih skupin, ki bi prepovedale vsako izražanje, ki jim ni po godu ali nasprotuje njihovi ideološki usmeritvi, zagotovo ni dobrodošlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podaljšanje poskusnega dela

Ana Čeh, 25.5.2017

Delovna razmerja

Ana Čeh, Pravna praksa, 20-21/2017Navidezno jasna, a skopa določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z institutom poskusnega dela puščajo več odprtih vprašanj, eno izmed njih je tudi vprašanje podaljšanja poskusnega dela, s katerim se je pred kratkim ukvarjalo Vrhovno sodišče RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Vsebinska obravnava ustavne pritožbe kot luksuz peščice

dr. Jernej Letnar Černič, 13.4.2017

Ustavno sodišče

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 15/2017Ustavno sodišče je 30. marca letos predstavilo letno poročilo o delu za leto 2016. V lični in pregledni publikaciji so prikazane predvsem najpomembnejše zadeve iz lanskega leta ter številčni in statistični podatki o delu Ustavnega sodišča v preteklem letu. Publikacija je pomembna, saj tako širša javnost pridobi vsaj kanček vpogleda v sicer pogosto zaprto delo ustavnih sodnikov in njihovih svetovalcev. V tem prispevku se osredotočam predvsem na delo Ustavnega sodišča na področju postopkov in obravnavanja ustavnih pritožb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Biljana Čamber Ristić, 19.8.2016

Delovna razmerja

Biljana Čamber-Ristić, Pravna praksa, 31-32/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dedovanje zakonca, ko je zapustnik preživel svojega edinega otroka

Tina Čeh, 7.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 27/2016Zakonec zapustnika v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) deduje v prvem ali v drugem dednem redu. V slednjem takrat, ko pokojnik "ni zapustil potomcev" (prvi odstavek 14. člena ZD). Primeri kažejo, da se z določbo prvega odstavka 14. člena ZD hitro zaobjame ne le primere, ko zapustnik sploh ni imel otrok, ampak tudi primere, ko je zapustnik preživel svojega edinega potomca. Vendar ali lahko obe situaciji res enačimo?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(3) 47(3) 45(1)
45-46(2) 44(7) 43(1) 43-44(1)
42(5) 42-43(1) 41(3) 41-42(1)
40(1) 39(5) 39-40(1) 38(3)
37(6) 36(2) 36-37(3) 35(1)
35-36(1) 34(2) 33(2) 32(2)
31(1) 31-32(3) 30-31(1) 29-30(3)
28(1) 28-29(2) 27(4) 26(1)
25(2) 24(5) 24-25(2) 23(3)
23-24(2) 22(3) 22-23(2) 21(7)
21-22(3) 20(7) 20-21(1) 19(6)
19-20(3) 18(3) 17-18(1) 16(4)
Več...

Leto objave

2019(4) 2018(10) 2017(7) 2016(4)
2015(6) 2014(4) 2013(7) 2012(4)
2011(7) 2010(6) 2009(5) 2008(9)
2007(11) 2006(6) 2005(16) 2004(7)
2003(10) 2002(3) 2001(9) 2000(7)
1999(6) 1998(2) 1997(6) 1996(3)
1995(13) 1994(2) 1993(9) 1992(10)
1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČ DĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov