O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 172
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4291)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Izvršba na skupno premoženje zakoncev in tožbe upnikov zoper zakonce

Dida Volk, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2019Upniki mnogokrat uveljavljajo svoje terjatve zoper dolžnika, ki je poročen oziroma živi v zunajzakonski skupnosti. Kadar upnik predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali pa izvršbo na plačo, se vprašanje skupnega premoženja običajno ne pojavi. Je pa zelo pogosto pri izvršbi na nepremičnine, nekoliko manj pri izvršbi na premičnine, predvsem v zvezi z ureditvijo v 66. členu ZIZ, v katerem je določeno, kdo nima položaja tretjega in s tem ugovora tretjega zoper izvršbo. Glede na to, da so nepremičnine povečini že vpisane v zemljiško knjigo (ZK) in ker pri tem veljajo načela iz Zakona o zemljiški knjigi, se vprašanje skupnega premoženja zakoncev in možnosti izvršbe na to skupno premoženje zato najpogosteje pojavlja prav pri izvršbi na nepremičnine. Stališča tako teorije kot sodne prakse so povsem enotna: V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči. V nadaljevanju prispevka pa se omejujem zgolj na nepremičnine, torej na primere skupne lastnine na nepremičninah, v povezavi s pogostimi napačnimi vpisi v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Gorijo gozdovi naši

dr. Luigi Varanelli, 24.10.2019

Varstvo okolja

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 40-41/2019Uglašeni s toplo melodijo narave so gozdovi stalni spremljevalci človekovega življenja. V njih se človek ob vsakem obisku ponovno rojeva: šelestenje listja, omamne vonjave, ki prihajajo iz toplega tepiha igel, igra barv in svetlobe, ki se zastira v mogočnih deblih jelk in smrek, so dar narave, ki na vsakogar delujejo blagodejno in poživljajoče. Gozdovi so človeško skupno bogastvo, saj je naš obstoj pogojen z njihovim obstojem. Spremljali so človeka v zibki njegove zgodovine, nudili so mu zatočišče, hrano in čisti zrak. A danes so ti naši zvesti spremljevalci na resni preizkušnji. Planet je ovit v njihove plamene: od Sibirije do Amazonije, od Indonezije do Afrike se je gosta zavesa dima ovila okrog človekove usode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Posebni pravni režimi stavbne pravice

Slađana Vrenčur, 3.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 37/2019Stavbno pravico je dopustno ustanoviti na različnih vrstah nepremičnin: na javnem dobru, zgodovinskih nepremičninah, že zgrajenih nepremičninah ipd. Pri ustanavljanju stavbne pravice je zato treba v mnogih primerih poleg Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upoštevati številne predpise, ki so v razmerju do SPZ lex specialis. Tudi med temi posebnimi predpisi je treba biti pozoren na razmerja splošnosti (lex generalis) in posebnosti (lex specialis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Po interventnem zakonu še odlok za odstrel medvedov in volkov

mag. Senka Šifkovič Vrbica, 19.9.2019

Varstvo okolja

mag. Senka Šifkovič-Vrbica, Pravna praksa, 34-35/2019Po tem, ko je 29. junija 2019 začel veljati Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za odstrel 175 medvedov in 11 volkov do 30. septembra 2020, je Ministrstvo za okolje in prostor Vladi predlagalo še sprejem Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2020, ki predvideva odstrel še 175 medvedov in 7 volkov in naj bi se začel izvajati 1. oktobra 2019. Skupaj gre torej za odstrel 350 medvedov izmed okoli 950 in 17 volkov izmed okoli 80.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Osojna stran Lune

dr. Luigi Varanelli, 5.9.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 33/2019Pred petdesetimi leti je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno in svetu naznanil dogodek z znamenitim stavkom "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo". S tem dogodkom, ki ima v resnici le simboličen pomen, je človek samega sebe postavil na nečimrni oltar lastnega čaščenja in tihemu vesolju sporočil, da obstaja tudi on. Petdesetletnica tega dogodka me v resnici ne navdušuje; pravzaprav me vznemirja, saj vem, da ima Luna tudi osojno stran. V tisti raketi, ki je bila izstreljena z Zemlje, je bila v majhni kapsuli človeška posadka. Od takrat je minilo dobrih petdeset let, in ko bodo reflektorji petdesetletnice ugasnili, dogodek pa se bo vrnil v šolske zvezke, bomo morda na raketo, na Luno in na njeno osojno stran gledali tudi z drugega zornega kota. Ko vidimo rakete, na kaj nas spominjajo? Na Luno? Na Armstronga? Ali raketa res spominja na razvoj, na tehnološki napredek, na neumorno človekovo stremenje k odkritju novih svetov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja

mag. Sebastijan Valentan, 22.8.2019

Verske skupnosti

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2019Zaradi naraščajočega nasilja nad pripadniki različnih verskih skupnosti po svetu je Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Status rimskih univerz Svetega sedeža in podeljevanje slovenskih štipendij

mag. Sebastijan Valentan, 18.7.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah Svetega sedeža v Rimu (papeške univerze), so si vrsto let neuspešno prizadevali za to, da bi za čas študija v skladu s slovensko zakonodajo pridobili štipendijo, do katere so vsekakor upravičeni. Do preobrata je prišlo šele letos na podlagi dopisa centra ENIC-NARIC (CIMEA) Italija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami

mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Ustna obravnava ESČP v zadevi Slovenija proti Hrvaški

Luka Vlačić, 4.7.2019

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2019Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Konvencijske zahteve pri ugotavljanju veljavnosti odstopa člana parlamenta

Luka Vlačić, 20.6.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 24-25/2019V nedavni zadevi G. K. proti Belgiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo s primerom nekdanje belgijske senatorke, ki je nekaj dni po podaji odstopne izjave le-to preklicala ob zatrjevanju, da je bila v odstop prisiljena. Mali senat ESČP je presodil, da je zaradi nezadostnih procesnih varovalk pred arbitrarnostjo v postopku ugotavljanja veljavnosti njenega odstopa prišlo do kršitve pravice do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

Igor Vuksanović, 13.6.2019

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2019Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

O ministrih brez ministrstev

dr. Dejan Valentinčič, 13.6.2019

Vlada, Uprava

dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2019Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh dobili tri državne sekretarje, ministrstvo za zdravje pa štiri. Mediji so bili najbolj kritični do dejstva, "da bosta tudi ministra brez listnice, celo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dobila namesto enega kar dva namestnika". Predlog je bil zaustavljen na matičnem parlamentarnem odboru in je torej padel v vodo. V prispevku se ne ukvarjam s potrebo po novih državnih sekretarjih, ampak aktualno vprašanje vzamem kot iztočnico za obravnavo razlik med "običajnimi" ministri in tistimi brez listnice, njihovega namena in pristojnosti pri nas in v izbranih drugih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Poglejte svet z lepe plati

Igor Vuksanović, 6.6.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 21-22/2019Čutite tesnobo? Težko dihate? Ne veste, ali je cepivo proti ošpicam za vašega otroka blagoslov ali prekletstvo iluminatov? Zdi se vam, da gre svet v maloro, da ga vodijo norci, da so dobri stari časi vse bolj daleč ... Za vas imam rešitev: knjigo svetovno znanega jezikoslovca in kognitivnega psihologa Stevena Pinkerja Razsvetljenstvo zdaj. Knjiga ima več kot 800 strani, seznam slik, predgovor, vsebino, razdeljeno na tri dele s 23 poglavji (Razsvetljenstvo, Napredek, Razum, Znanost in Humanizem), impresiven seznam končnih opomb, enako impresiven seznam uporabljenih virov ter imensko in stvarno kazalo. Založba je skrbno poskrbela celo za seznam že izdelanih slovenskih prevodov citatov iz tuje literature, ki jih je uporabil Pinker.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 172 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(95) 48(90) 47(88) 46(72)
45(72) 45-46(25) 44(96) 44-45(3)
43(58) 43-44(2) 42(29) 42-43(37)
41(28) 41-42(43) 40(10) 40-41(45)
39(47) 39-40(45) 38(90) 38-39(3)
37(70) 37-38(3) 36(68) 36-37(34)
35(103) 35-36(3) 34(88) 34-35(2)
33(92) 33-34(5) 32(28) 32-33(5)
31(17) 31-32(68) 30(12) 30-31(22)
29(12) 29-30(86) 28(78) 28-29(15)
27(93) 27-28(6) 26(95) 26-27(1)
25(26) 25-26(10) 24(30) 24-25(83)
Več...

Leto objave

2019(50) 2018(77) 2017(58) 2016(335)
2015(364) 2014(378) 2013(367) 2012(415)
2011(425) 2010(451) 2009(158) 2008(167)
2007(125) 2006(67) 2005(120) 2004(128)
2003(130) 2002(116) 2001(102) 2000(64)
1999(86) 1998(34) 1997(27) 1996(15)
1995(12) 1994(8) 1993(5) 1992(5)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov