O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 42
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1034)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske ustavne demokracije

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Kultura in umetnost

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Nova univerza je v četrtek, 16. aprila, organizirala akademski forum ob izdaji knjige The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Zaradi omejitev ob epidemiji je potekala v obliki elektronske konference (na daljavo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Beneška komisija in koronavirus

dr. Ciril Ribičič, 6.5.2020

Človekove pravice, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 17-18/2020Beneška komisija je še enkrat pokazala, da ima dober refleks. Ko je bila zaradi izbruha koronakrize prisiljena odpovedati svojo marčevsko sejo (zato se nisem mogel osebno posloviti od kolegov po osmih letih članstva v komisiji, ki se izteče 24. maja), je izdala pregled evropskih demokratičnih standardov za primer izrednega stanja. Tudi brez tega pregleda je mogoče na spletu v nekaj minutah ugotoviti, da se je komisija s tem vprašanjem ukvarjala pogosto in poglobljeno: v obdobju med 1995 in 2020 so se njena mnenja o tem nanašala na Armenijo, Francijo, Gruzijo, Kirgizistan, Črno Goro, Romunijo, Srbijo, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino. Ti standardi so dragocene izkušnje, ki lahko pomagajo državam pri uvajanju izrednih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Razmislek o študiju prava v času korone

dr. Vesna Rijavec, 6.5.2020

Višje in visoko šolstvo, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 17-18/2020Pandemija novega koronavirusa je zamajala temelje naše družbe, ki so se zdeli nepremakljivi. Celo tradicionalne vrednote so se pokazale v novi luči. Nekaj dobrega v tem je izredni preboj komunikacijske tehnologije, ki ga v takem obsegu še dolgo ne bi bilo, čeprav nas sedaj večina dela šele čaka. Prenašanje znanja in omike na študente se v tem času spreminja, ker se spreminjajo tudi družbene potrebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zaznamba spora je pomembna

mag. Romana Rački Strmole, 23.4.2020

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Romana Rački-Strmole, Pravna praksa, 15-16/2020Stranke se obračajo na sodišče zaradi učinkovitega pravnega varstva svojih pravic, vendar pa pravnomočna sodna odločba sama po sebi še ne daje jamstva, da bodo posameznikove pravice tudi realizirane. Nemalokrat se stranke zaradi varstva svojih pričakovanih pravic poslužujejo tudi instrumentov zemljiškoknjižnega prava. Marsikdaj se izkaže, da je to nujno za uveljavitev in izpolnitev sodne odločbe s takšnimi učinki, kot jih stranke zasledujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Biti slovenski podjetnik v času korone

dr. Samo Rugelj, 23.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Samo Rugelj, Pravna praksa, 15-16/2020Najprej hitra predstavitev. Kot podjetnik že četrt stoletja delam v dveh dejavnostih. Prva je trgovska, z njo je naše podjetje tudi začelo: gre za prodajo tekstilnih izdelkov za promocijo. To je izrazito globaliziran posel, tako da nam je do danes uspelo preživeti s kombinacijo tradicije in kakovosti naše storitve. Letno od nas izdelke kupi približno tisoč slovenskih podjetij, zato dobro čutimo utrip manjših in srednjih slovenskih podjetij. Druga dejavnost je založniška. Že dve desetletji izdajamo približno dvajset knjig na leto, že petnajst let pa tudi revijalni brezplačnik Bukla. Ker je slovenski knjižni trg majhen, je gospodarski obseg našega založništva na nivoju garažnega posla, smo pa preko njega v neposrednem stiku z maloprodajo, zato lahko dobro opazujemo vedenje potrošnikov pri nakupovanju življenjsko nenujnih izdelkov, kamor spadajo tudi knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ministrica podpira digitalizacijo v pravosodju

Urša Ravnikar Šurk, 23.4.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15-16/2020Prejšnji teden je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič obiskala Vrhovno sodišče, da bi skupaj ocenili ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju sodstva. Soglašali so o pomembnosti sistemskega pristopa in o tem, da je treba ukrepati sorazmerno, saj bi drobljenje zakonskih in drugih rešitev privedlo do pravne nepredvidljivosti. Ministrica je s predsednikom Vrhovnega sodišča mag. Damijanom Florjančičem spregovorila o predlogih sprememb za vsaj delno delovanje sodne veje oblasti v trenutnih razmerah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Ukrepi občin za pomoč ljudem v času epidemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.4.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2020Slovenske občine so v preteklih dneh sprejemale ukrepe za blažitev posledic koronavirusa. Večina mestnih občin je uvedla brezplačno parkiranje na parkiriščih v svoji lasti. Nekatere so odločile, da najemnikom določen čas ne bo treba plačevati najemnin za stanovanja ali poslovne prostore.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Razmislek, kako v prihodnje preprečiti napake

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11/2020Naj se vrnem k simulaciji igranja golfa iz moje prejšnje kolumne. Namen igranja golfa gotovo niso le rekreacija, izpopolnjevanje udarcev in taktike igranja, tekmovanje z drugimi ali z lastnim hendikepom; golf je povezan tudi s hojo v naravi. Angleži sicer pravijo, da je golf najboljši način, kako si uničimo prijeten sprehod v naravi. Toda sončnega zahoda, vonja travnika, šelestenja listja in šuma vetra, ki se igra s krošnjami dreves, tudi najbolj zagrizeni golfisti ne bi smeli spregledati. Igrati golf v dvorani zato ni isto kot v naravi in je lahko le nadomestilo za primere, ko ga ni mogoče igrati v naravi (zaradi mraza, bolezni, koronavirusa ali takrat, ko je zrak zunaj slabši kot znotraj).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Migracije, EU in oborožene sile

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Tretji Akademski forum Nove univerze, ki se je odvil 18. februarja v prostorih Evropske pravne fakultete, je bil posvečen varnosti na državnih mejah v okviru raziskovalnega projekta "Integralna teorija prihodnosti EU". Razprava je potekala o prihodnjih izzivih na področju skupne varnostne in obrambne politike EU s poudarkom na migracijah. Na dogodku so skušali odgovoriti na aktualna vprašanja ter predstaviti nekatera izhodišča in smernice za delovanje Slovenije in EU na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Nova namestnika varuha človekovih pravic

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Človekove pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Državni zbor je pretekli teden potrdil predlog mandatno-volilne komisije za imenovanje dveh namestnikov varuha človekovih pravic, da bo varuh ponovno deloval s pomočjo štirih namestnikov. Na povabilo za zbiranje predlogov možnih kandidatov je varuh prejel 19 vlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Problematičnost iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP

Zvjezdan Radonjić, 5.3.2020

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 8-9/2020Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do nepristranskega sojenja, ki je univerzalna in sodi med temeljne človekove pravice. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektiven kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Več denarja za občine, univerzalni otroški dodatek, učinkovito varovanje meje

Urša Ravnikar Šurk, 5.3.2020

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 8-9/2020Koalicijski sporazum na 13 straneh določa način delovanja koalicije in usklajevanja partneric v prihodnji vladi, če bo mandatar Janez Janša dobil zadostno podporo v DZ. Obenem navaja tudi ključne ukrepe po resorjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ministrstvo ne bo več mediator pri posojilih v CHF

Urša Ravnikar Šurk, 20.2.2020

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2020Ministrstvo za finance je sporočilo, da ne bo več mediator pri poskusu reševanja problematike posojil v švicarskih frankih (CHF), potem ko je Državni zbor jeseni zavrnil predlog zakona za konverzijo posojil, ki ga je predlagal Državni svet. Ministrstvo je ugotovilo, da sporazuma ni mogoče doseči. Na ministrstvu so dodali, da sami ne nameravajo pripravljati zakona, ker menijo, da sta sporazum ali sodna pot ustreznejši način reševanja spora. Če bo predlog zakona ponovno vložen, mu ne bodo nasprotovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Tožbeni zahtevek in izrek sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

mag. Ivan Robnik, 6.2.2020

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 5/2020V zadevi VIII Ips 163/2018 je Vrhovno sodišče RS presenetilo s stališčem, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne določa zahtevka, ki ga mora uveljavljati delavec tožnik v tožbi o nezakonitosti odpovedi svoje pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ), in da odločitev o nezakonitosti odpovedi PZ niti ne spada v izrek sodbe sodišča. Pri tem je opredelilo za nepravilno enotno sodno prakso, kot se je vse od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v letu 2003 oblikovala in ustalila v delovnih sporih o nezakonitosti odpovedi, to je, da je ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ v teh sporih bistveni element izreka sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Hoja v tišini

dr. Ciril Ribičič, 6.2.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 5/2020Nova tehnologija omogoča, da se igralec golfa v zimskem času počuti pred Simulatorjem GC Quad (takšnega imajo v Indoor Golf Ljubljana) tako kot na igrišču in celo bolje. Lahko si izbere igrišče, ki je tisoče kilometrov proč, lahko si izbira vremenske prilike, določi moč in smer vetra ali glasnost petja ptic. Podoba igrišča je do neverjetnih podrobnosti podobna igrišču, kot obstaja v naravi, in igra na njem je zvesta simulacija igre v naravi. Računalnik sugerira igralcu, s katero palico in s kakšno močjo in v kakšno smer naj igra. Na njem je mogoče igrati bolje, predvsem pa hitreje kot v naravi. Pri tem so udarci s palicami resnični, povsem enaki kot pri pravem golfu in izzovejo na ekranu enake učinke, kot bi jih na igrišču v naravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Sodišče EU nepristojno za odločanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško

Leonardo Rok Lampret, 6.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Splošni državni akti, simboli in prazniki

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 5/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je 31. januarja 2020 izdalo težko pričakovano odločitev o ugovoru nepristojnosti, ki ga je 21. decembra 2018 podala Republika Hrvaška. V zvezi z ugovorom nepristojnosti SEU je generalni pravobranilec v svojih sklepnih predlogih z dne 11. decembra 2019 zavzel stališče, da SEU ni pristojno za vsebinsko odločanje v sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, saj razsodba temelji na arbitražnem sporazumu, katerega podpisnici sta zgolj Republika Slovenija in Republika Hrvaška kot državi članici, ne pa tudi Evropska unija, in da arbitražne razsodbe še ni priznala Republika Hrvaška, kar pomeni, da Republika Hrvaška tudi ni priznala mej, ki jih je arbitražno sodišče določilo v arbitražni razsodbi. SEU je argumentom generalnega pravobranilca, s tem pa tudi argumentom Republike Hrvaške v celoti sledilo in se za reševanje spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izreklo za nepristojno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 42 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(14) 48(19) 47(13) 46(8)
45(11) 45-46(5) 44(15) 43(12)
43-44(2) 42(1) 42-43(10) 41(3)
41-42(8) 40(2) 40-41(6) 39(4)
39-40(8) 38(16) 38-39(2) 37(20)
37-38(1) 36(14) 36-37(11) 35(19)
35-36(2) 34(16) 34-35(1) 33(18)
33-34(3) 32(12) 32-33(3) 31(8)
31-32(18) 30(6) 30-31(9) 29(3)
29-30(16) 28(11) 28-29(7) 27(17)
27-28(2) 26(21) 26-27(3) 25(11)
25-26(3) 24(9) 24-25(21) 23(21)
Več...

Leto objave

2020(30) 2019(73) 2018(58) 2017(21)
2016(25) 2015(34) 2014(37) 2013(37)
2012(43) 2011(50) 2010(47) 2009(44)
2008(38) 2007(45) 2006(39) 2005(42)
2004(43) 2003(42) 2002(72) 2001(35)
2000(29) 1999(35) 1998(34) 1997(21)
1996(23) 1995(19) 1994(11) 1993(3)
1992(2) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov