O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 31
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 761)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Notarji na Hrvaškem kot pooblaščenci sodišča v zapuščinskih postopkih

Hana Hoblaj, 4.6.2020

Dedovanje

Hana Hoblaj, Pravna praksa, 22/2020Zakonodajalec je na Hrvaškem leta 2003 sprejel celoviti novi zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, v nadaljevanju: ZN), ki se je začel uporabljati 2. oktobra 2003. S tem zakonom je bil na notarje prenesen velik del opravil, ki so jih do tedaj opravljala sodišča, med drugim tudi vodenje zapuščinskih postopkov. Leta 2003 so notarji na Hrvaškem z ZNob zapuščinah v pristojnost dobili tudi sestavljanje javnih oporok, mednarodnih oporok, hrambo oporok, sestavljanje pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodb o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pogodb o odstopu dednega deleža pred delitvijo, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku ter sestavljanje izjav o preklicu oporoke. Zaradi usklajevanja z drugimi predpisi in lažjega opravljanja zapuščinskih postopkov je bil ZNvečkrat spremenjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pomanjševalnice

dr. Nataša Hribar, 4.6.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2020Nekoč sem na spletu naletela na zanimivo igro - nekdo je zapisal, da se v bolniški postelji zabava s sklanjanjem "nenavadnih" slovničnih oblik; tema je bilo sklanjanje pomanjševalnice notranjih organov. Torej: če so majhna jetra jetrca, kako se glasi dajalniška oblika pomanjševalnice? In kakšno obliko imajo v tem sklonu majhna pljuča, torej pljučka? Odgovora na obe vprašanji sta sicer na dlani, če upoštevamo slovnična pravila, a ker teh oblik ne uporabljamo prav pogosto, še zlasti pa ne v nekaterih sklonih, se tisto, kar je sicer slovnično pravilno, včasih sliši nenavadno. Jetra imajo seveda v dajalniku obliko jetrom, jetrca pa jetrcem, saj se za glasom -c končniški o premenjuje v e (-om ) -em). Pri pljučih je ravno obratno: preglas v dajalniku se zgodi pri nepomanjšani obliki (pljučem), pomanjševalnica pljučka pa ima v dajalniku nepreglašeno končnico -om (pljučkom).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kako upočasniti staranje možganov

Tim Horvat, 28.5.2020

Ostalo

Tim Horvat, Pravna praksa, 20-21/2020Tretje predavanje iz serije Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti je 15. maja 2020 pripravil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Obravnaval je zanimivo temo staranja možganov, ki se dotika prav vsakogar, ki ima možgane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Določna in nedoločna oblika pridevnika

dr. Nataša Hribar, 28.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2020Pred nekaj dnevi sem o tem vprašanju debatirala z urednico neke založbe. Zataknilo se je pri naslovu knjige, ki so jo ravno oddajali v tisk. Naj postavimo pridevnik v določno obliko ali bo bolj ustrezna nedoločna oblika? Priznati moram, da sem tudi sama tu in tam v dilemi, čeprav so mi teoretično pravila dokaj jasna. Pa poglejmo, zakaj se včasih zaplete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

(Ne)skladnost podčlena 20.1 pravil FIDIC s slovenskim pravnim redom

Miha Hočevar, 28.5.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Hočevar, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba avtonomnih pravnih virov je v gospodarskem pogodbenem pravu zelo razširjena, pri čemer gradbeništvo ni izjema. Pravila, ki jih razvijajo strokovne organizacije, med katerimi so med najpomembnejšimi t. i. pogodbe FIDIC, pomenijo dobrodošlo pridobitev za uspešnejše vodenje investicijskih projektov. Ker pa so takšna pravila v pogodbeno razmerje strank vnesena preko njihove pogodbene avtonomije, lahko pride do kolizije s kogentnimi predpisi merodajnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Predlogi izza, izpred, iznad, izpod, izmed

dr. Nataša Hribar, 14.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2020Kotiček tokrat začenjam z nekaj primeri, ki sem jih izpisala z različnih spletnih strani. V njih je označen predlog izza; premislite, ali je ta predlog v vseh primerih uporabljen pravilno, in če ni, zakaj ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Kaj štejemo in česa ne

dr. Nataša Hribar, 6.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2020Po kratkem prazničnem premoru se vračamo k sadnima namazoma, s katerima smo se ukvarjali pred prvomajskimi počitnicami. Naj spomnim: v mojem elektronskem nabiralniku se je znašlo sporočilo: "Ravno sem večerjal. V hladilniku imam dve marmeladi. Na marelični piše Sadni namaz z marelic, na češnjevi pa Sadni namaz z češnje (velika je morala biti, da so iz ene same skuhali namaz)." Vprašanje uporabe predlogov z/s in iz smo že uspeli obdelati, zmanjkalo pa nam je prostora za tisti drugi del, tj. v katerih primerih so poimenovanja za sadje, zelenjavo in podobno števna in kdaj jih uporabljamo neštevno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Predlogi: z/s in iz

dr. Nataša Hribar, 23.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15-16/2020Ko si zaprt med štiri stene, včasih počneš tudi kakšne bolj nenavadne reči, npr. bereš napise na embalaži živil. Dobila sem namreč sporočilo: "Ravno sem večerjal. V hladilniku imam dve marmeladi. Na marelični piše Sadni namaz z marelic, na češnjevi pa Sadni namaz z češnje (velika je morala biti, da so iz ene same skuhali namaz)."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Velikonočni prazniki

dr. Nataša Hribar, 9.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2020Letošnje leto je prav čudno. Še nikoli nisem dobila elektronskih sporočil na cvetno nedeljo, danes pa jih je prišlo kar nekaj. Pisala mi je tudi skupina tujih študentov, ki jih na daljavo poučujem slovenščino. Vprašali so me, kako se ta praznik imenuje po slovensko, pa sem jim odgovorila, da je to cvetna nedelja. Bili so presenečeni, da sem ime praznika zapisala z malo začetnico. A tako pač je po slovenskem pravopisu. Zagotovo ni treba ponavljati že tolikokrat zapisanega, da se imena praznikov v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (cvetna nedelja, velika noč, božič, novo leto, dan reformacije, tudi gregorjevo, silvestrovo ipd.), razen če so izpeljana iz lastnega imena (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje); veliko začetnico seveda ohranjamo pri tistih sestavinah imen, ki so že same po sebi lastna imena, a začetnica imena praznika kot celote je mala (dan Rudolfa Maistra, dan Primoža Trubarja, vrnitev Primorske k matični domovini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Izjemno stanje, petnajst let kasneje

Tim Horvat, 9.4.2020

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 14/2020Če nas je pandemija COVID-19 še lahko presenetila, pa bi odzivov vlad po svetu zagotovo morali biti že navajeni: vladanje z dekreti mimo parlamenta, ki postaja ovira, omejevanje ustavnih pravic v imenu izrednih razmer, vojaška terminologija "nevidnega sovražnika" in "prvih bojnih črt". Podobni odzivi na napade v Parizu, na krizo evra, na krizo 2008 in na napade 11. septembra 2001 kažejo, da je izjemno stanje postalo osrednja paradigma vladanja na Zahodu, kot je že pred petnajstimi leti v delu Izjemno stanje ugotavljal italijanski filozof Giorgio Agamben in kot je znova poudaril v svojih odzivih na epidemijo v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Poimenovanja s prenesenim pomenom ter velika in mala začetnica

dr. Nataša Hribar, 2.4.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 13/2020K pisanju današnjega kotička me je spodbudilo vprašanje bralca Jezikovne svetovalnice, ki je spraševal, ali se Cankarjeva dolina šentflorjanska, tema letošnje mature, piše z veliko ali z malo začetnico, kar je menda tudi eno od maturitetnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Pravna analiza delovnopravnega položaja javnega uslužbenca in delavca

dr. Etelka Korpič Horvat, 2.4.2020

Delovna razmerja, Uprava

dr. Etelka Korpič-Horvat, Pravna praksa, 13/2020Prispevek vsebuje pravno analizo delovnopravnega položaja javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih ter upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju neposredni proračunski uporabniki - NPU), in javnih uslužbencev, zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter v drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: PPU), ter delavcev, z upoštevanjem posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in posebne ureditve v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) ter v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Cilj analize je ugotoviti bistvene razlike v pravicah in obveznostih delovnih oziroma uslužbenskih razmerij med delavci in javnimi uslužbenci glede na pravnoorganizacijske oblike, v katerih so zaposleni, ter oceniti možnosti večjega poenotenja njihovega delovnopravnega položaja. Analiza ne vsebuje posebnosti ureditev posameznih pravic in obveznosti, določenih v navedenih zakonih ali določenih s področnimi zakoni, ki veljajo za javni sektor (Zakon o obrambi (ZObr), Zakon o policiji, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zdravstveni dejavnosti in drugi), kot tudi ne pravic in obveznosti javnega uslužbenca, določenih v kolektivnih pogodbah, ki veljajo za javni sektor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Družabne igre

dr. Nataša Hribar, 26.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2020Zajtrk je za nami, stanovanje smo pospravili, spletna domača naloga narejena, kosilo je v loncu - in kaj bomo počeli zdaj? Prav, pa se igrajmo družabne igre. Te so v teh časih na srečo dovoljene. Spomnim se, da sem kot otrok oboževala igri s kartami vojna in remi, tudi lažnivca smo pogosto igrali; ko sem bila nekoliko starejša, pa smo se dneve in dneve igrali monopoli. Tudi človek, ne jezi se je bil kar priljubljen, pa seveda črni Peter in še kaj. Ko smo dobili prve računalnike, smo proste ure preživljali ob pasjansi, še danes pa si kdaj kar na plaži v mivko narišemo "tabelo" za tri v vrsto. Vem vem, danes so med mladimi bolj kot zgoraj naštete družabne igre priljubljene različne računalniške igrice - večina fantov je kot prilepljenih na igre Minecraft, Fortnite in verjetno še katero.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Delate na inštitutu ali v inštitutu?

dr. Nataša Hribar, 19.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2020Pred kratkim sem na Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik poslala vprašanje, ki bo tema današnjega kotička. Žal dokončnega odgovora nisem dobila - predvidevam, da zato, ker ga sploh ni. Kljub temu sem se odločila, da mnenje svetovalcev delim z bralci Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Ali naj za YouTube velja prvi amandma ameriške ustave?

Tim Horvat, 19.3.2020

Pravoznanstvo

Tim Horvat, Pravna praksa, 11/2020Ali sme zasebno podjetje cenzurirati vsebine na lastni digitalni platformi? Zdi se, da je odgovor samoumevno pritrdilen, saj gre za izvrševanje lastninske pravice. Vprašanje pa je, ali je ta svoboda absolutna ali jo je morda kdaj možno omejiti. Sveža sodba ameriškega zveznega prizivnega sodišča kaže meje ameriške doktrine vertikalnega učinkovanja ustavnih pravic, ki ne onemogoča tehtanja pravic v koliziji, temveč zgolj formalistično presojo, ali je kršitev pripisljiva državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Seminar EJTN o vročanju in izvajanju dokazov v tujini

Cvetka Horvat, 19.3.2020

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 11/2020V Ljubljani se je 5. in 6. februarja odvijalo izobraževanje, ki ga je organizirala Evropska pravosodna mreža (European Justice Traning Network, EJTN) z naslovom Vročanje dokumentov in izvajanje dokazov v tujini (Service of documents & taking of evidence abroad).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Radijci in radio

dr. Nataša Hribar, 12.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 10/2020Znanka, zaposlena na lokalni radijski postaji, se je pred dnevi spomnila name, ko so se njihovi zaposleni prepirali, ali se pri sklanjanju samostalnika radio med osnovo in končnico vrine -j- ali ne (torej radio - radia/radija). Zmotil jih je zapis -ijo- v oglatem oklepaju, saj niso vedeli, kakšna je vloga oglatih oklepajev v naših normativnih priročnikih in tudi sicer v jezikoslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Odškodninska odgovornost države za protiustavni zakon v Franciji

Tim Horvat, 12.3.2020

Pravoznanstvo

Tim Horvat, Pravna praksa, 10/2020Decembra 2019 je francoski Državni svet (Conseil d'État) na občni seji (l'Assemblée de contentieux) razjasnil negotovosti, ki so v francoskem pravnem redu nastale leta 2008 z uvedbo naknadne ustavnosodne presoje: ali lahko zakonodajalec odškodninsko odgovarja zaradi razveljavitve zakonov po ugotovitvi njihove protiustavnosti. Čeprav je sodišče velikopotezno priznalo to novo vrsto odgovornosti, pa je s konkretno rešitvijo zelo pragmatično omejilo njeno uporabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Obdavčitev robotov kot nadomestilo za ukinjena delovna mesta?

Iris Hajd, 5.3.2020

Davek na dodano vrednost in trošarine

Iris Hajd, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled to vprašanje zveni kot znanstvena fantastika in umetno iskanje novih pravnih problemov. Robot ne predstavlja zgolj naprave oz. stroja, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo. Zato se takoj postavi prvo vprašanje, kaj sploh so roboti. Kako jih definirati? So to stvari po 15. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje? Komu potem pripada izdelek, ki ga robot ustvari? Govorimo o samovozečih avtomobilih, dronih, industrijskih robotih, robotih za nego, zabavnih robotih in robotih v kmetijstvu itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Novi virus

dr. Nataša Hribar, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8-9/2020Saj vem, da ga imate že vrh glave, tudi pri meni je tako, a obljubim, da bom ostala pri jezikovni obravnavi. Sploh si nisem mislila, da bi novi virus lahko postal tema jezikovnega kotička. Pa je - in to takoj, ko sem na družbenem omrežju naletela na modrovanje enega od uporabnikov, češ, zakaj mediji za poimenovanje tega virusa uporabljajo enobesedni izraz (koronavirus); po njegovem bi se to ime moralo zgledovati po že ustaljenih poimenovanjih, kakršno je - tudi to je bilo mnenje omenjenega uporabnika - na primer virus gripe; torej virus korona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 8-9/2020Presidential Elections and Majority Rule: The Rise, Demise, and Potential Restoration of the Jeffersonian Electoral College (Predsedniške volitve in vladavina večine: Vzpon, zaton in možna obnova Jeffersonovega elektorskega sistema)
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 20.2.2020

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 7/2020 Neurointerventions, Crime, and Punishment (Nevrointervencije, zločin in kazen) Jesper Ryberg (Oxford University Press, januar 2020, 256 strani, ISBN: 9780190846428, 64 GBP) Napredek tehnologije na področju ne
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Čedadski ali čedajski?

dr. Nataša Hribar, 20.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2020Na tákole sončno zimsko nedeljo je kar težko sesti za računalnik in kaj pametnega spisati. A na srečo sem si temo za kotiček zabeležila že pred nekaj časa, ko sem v nekem besedilu naletela na nedosledno uporabo tvorjenke, vrstnega pridevnika, izpeljanega iz krajevnega lastnega imena Čedad. Pridevnik je bil nekajkrat zapisan v obliki čedadski, nekajkrat pa v obliki z jotacijo, torej čedajski. Ker sem se morala odločiti, katero različico obdržati, sem malce pobrskala po normativnih virih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Povezava med pravom Evropske unije in mednarodnimi pogodbami, ki določajo državne meje

Martin Hrup, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Splošni državni akti, simboli in prazniki

Martin Hrup, Pravna praksa, 6/2020Julija 2018 je Republika Slovenija na podlagi določb 259. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) vložila tožbo proti Republiki Hrvaški pred Sodiščem (EU) z zahtevo, da to ugotovi, da Hrvaška ni izpolnila obveznosti po pravu EU. Tožba Slovenije je sledila predhodni fazi, v kateri je Evropska komisija kot "varuh pogodb" opravila postopek ugotavljanja neizpolnjevanja obveznosti, vendar ni izkoristila svoje možnosti, da sama vloži tožbo proti Hrvaški, in se o zadevi ni izrekla. Slovenija je zato sama, kot ji dopušča PDEU, vložila tožbo na Sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Kdo živi v Vrbi

dr. Nataša Hribar, 13.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2020Avtor teh znanih vrstic se je rodil v omenjenem kraju, to verjetno ve prav vsakdo izmed nas. A precej manj bi nas najbrž na prvo žogo in brez vsakega razmišljanja odgovorilo na vprašanje, kako se imenujejo prebivalci Vrbe. Tudi sama nisem bila ravno prepričana, kako je s tem, zato sem malce pobrskala po spletu in ugotovila, da se pisci poimenovanju prebivalcev te sicer znane gorenjske vasi pogosto izognejo z opisnim izrazom, npr. Prebivalci vasi Vrba so na zboru občanov sklenili ...; Na sredinem zboru krajanov Vrbe je bilo nemalo hude krvi ...; Prebivalci Vrbe, ki živijo ob občinski cesti ...; Nekateri vaščani Vrbe gradnji zahodne variante obvoznice nasprotujejo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 31 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(21) 48(18) 47(17) 46(9)
45(9) 45-46(5) 44(15) 43(14)
42(4) 42-43(7) 41(2) 41-42(8)
40-41(6) 39(5) 39-40(11) 38(12)
38-39(2) 37(12) 36(9) 36-37(7)
35(20) 34(18) 34-35(1) 33(15)
33-34(1) 32(8) 31(1) 31-32(9)
30(1) 30-31(9) 29(3) 29-30(10)
28(11) 28-29(7) 27(16) 26(14)
25(1) 25-26(2) 24(5) 24-25(20)
23(16) 22(20) 21(11) 21-22(2)
20(14) 20-21(13) 19(22) 19-20(1)
Več...

Leto objave

2020(30) 2019(63) 2018(63) 2017(58)
2016(53) 2015(65) 2014(60) 2013(51)
2012(60) 2011(68) 2010(58) 2009(34)
2008(16) 2007(4) 2006(11) 2005(8)
2004(13) 2003(7) 2002(2) 2001(7)
2000(7) 1999(6) 1998(8) 1997(4)
1996(1) 1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov