O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 29
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 725)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Pokrajine za skladen civilizacijski in kulturni razvoj

dr. Borut Holcman, 21.11.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Borut Holcman, Pravna praksa, 45/2019Člen 5 Ustave Republike Slovenije (Ustava) zapoveduje aktivno vlogo države in uporabi glagol ustvarjati možnosti za omogočanje skladnega civilizacijskega in kulturnega razvoja. Razlog za tokratni uvodnik je tretji zaporedni poskus uresničitve 143. člena Ustave. Država je dolžna aktivno ustvariti možnost za ustanovitev pokrajin, še posebej od leta 2006 dalje, ko so v proces vključene tudi občine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kaj zastari in kaj zastara?

dr. Nataša Hribar, 21.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2019V tokratnem kotičku se bom lotila dveh glagolov, ki sta prav tako blizuzvočnici, to pomeni, da zvenita podobno, a imata različen pomen. To sta glagola zastarati in zastareti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Blizuzvočnice II.

dr. Nataša Hribar, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blizuzvočnice

dr. Nataša Hribar, 7.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2019V prejšnjem kotičku smo se seznanili s pomensko razliko med pridevnikoma številen in številčen. Tudi tokrat se bomo lotili blizuzvočnic, tj. tistih besed, ki zvenijo podobno, a imajo različen pomen. Naj vas za začetek vprašam: katerega od podčrtanih glagolov bi izbrali v spodnjih povedih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Kaj je številno in kaj številčno

dr. Nataša Hribar, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2019Na radiu sem poslušala oddajo o teku, v kateri so ves čas govorili o številčni udeležbi in številčnih tekačih. Res nisem bila prepričana, ali je pridevnik številčen v tem kontekstu oz. pomenu uporabljen pravilno. Zadevi sem hotela priti do dna, svoje izsledke pa bom v današnjem kotičku delila z vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Revizija v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova

Ana Harb, 24.10.2019

Civilni sodni postopki

Ana Harb, Pravna praksa, 40-41/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je z novelo ZIZ-L v izvršilni postopek uvedel revizijo. V prvem odstavku 10. člena ZIZ je namreč zapisano: "Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-N in uvodnimi pojasnili

dr. Miha Hafner, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Miha Hafner, Pravna praksa, 40-41/2019Dne 20. aprila letos se je uveljavila novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N). To je že 14. novela, ki spreminja ureditev našega kazenskega postopka. Gre za eno obsežnejših sprememb zakona, ki posega na mnoga področja kazenskega postopka. Pri tem ne gre le za spremembe postopkovnih določb, temveč tudi za korenite posege v razmerja med udeleženci postopka. Pri tem velja že takoj omeniti zlasti močno okrepljen položaj oškodovanca in s tem povezane dolžnosti organov kazenskega postopka v razmerju do oškodovanca. Založba Lexpera (GV Založba) je ob noveli ZKP-N izdala pregledno izdajo spremenjenega Zakona o kazenskem postopku z vidnimi spremembami novele ter obsežnimi in poglobljenimi uvodnimi pojasnili dr. Sabine Zgaga Markelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nekatere posebnosti ženskih sklanjatev

dr. Nataša Hribar, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2019Obljuba dela dolg, pravijo, pa naj svoj dolg poravnam že kar na začetku. Rešitve nalog iz prejšnjega kotička: Poklical sem mater. Govorila sem z materjo. Telefonirala sem materi. - Ima eno hčer / dve hčeri / tri hčere. Govorila sem z eno hčerjo / z dvema hčerama / s tremi hčerami. Telefonirala sem eni hčeri / dvema hčerama / trem hčeram.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zakaj je kimono moškega spola

dr. Nataša Hribar, 19.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34-35/2019Še danes se dobro spominjam, kako sem še kot dekletce nekega dne izjavila, da je radio prižgano, oče pa me je popravil, da se ne reče tako, da je pravilno "radio je prižgan". Tudi svoje zmedenosti ob njegovem popravku se še spominjam: kako je radio lahko prižgan, ko pa vendar rečemo, da je mesto veliko in nebo modro in ... Ko sta mi po tistem starša še nekajkrat popravila to napako, sem jima začela verjeti in se nekako prisilila, da sem pridevnik ob samostalniku radio uporabljala v moški obliki, čeprav mi je bilo še dolgo po tistem to strašno čudno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Usluge in storitve

dr. Nataša Hribar, 29.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2019Povsod okoli nas kar mrgoli oglasov, v katerih nam podjetja in posamezniki ponujajo različne storitve ali usluge. Kakšna pa je sploh razlika med tema dvema izrazoma? Oglejmo si nekaj naključnih primerov in razmislimo, ali so pisci spodnjih zgledov ta dva samostalnika uporabili v ustreznih kontekstih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

O veliki večini

dr. Nataša Hribar, 22.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2019Poletni oddih je za nami in Pravna praksa že potuje s polno paro po svojih ustaljenih tirnicah. Danes se bomo ukvarjali z zvezo velika večina, ki jo v rabi zasledimo zelo pogosto, tudi v pravnem jeziku. Tega bomo vzeli za izhodišče in si ogledali dva besedilna zgleda, nato pa se bomo vprašali, ali je zveza velika večina slogovno res manj ustrezna, kot trdijo nekateri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 22.8.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 30-31/2019 Herr Sonneborn geht nach Brüssel - Abenteuer im Europaparlament Martin Sonneborn (Kiepenheuer & Witsch, marec 2019, 432 strani, ISBN: 978-3-462-05261-9, 18 evrov) Avtor tega sila zabavnega dela, Martin Sonne
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kdaj bomo dobili slovenske podnapise na Netflixu?

Tim Horvat, 22.8.2019

Kultura in umetnost, JAVNO OBVEŠČANJE

Tim Horvat, Pravna praksa, 30-31/2019Ameriški medijski velikani Netflix, Amazon, HULU in podobni so revolucionarno spremenili način, kako gledamo televizijo. Tisoči filmov in serij, ki so na voljo za ogled kadarkoli, konkurirajo klasičnim televizijskim programom, še posebej med mladimi. Vendar pa, z izjemo HBO GO, ne ponujajo slovenskih podnaslovov. V prispevku obravnavam problematiko zaščite slovenskega jezika pri ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) na zahtevo, ki imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije (EU). V nadaljevanju bom raziskal, ali že obstaja dolžnost priobčitve (slovenskih) podnaslovov v slovenskem ali evropskem pravu, in se nato zavzel za poseg države bodisi preko regulacije bodisi preko financiranja ter analiziral, kako takšen cilj doseči skladno s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

So predlog zavrnili kot nepotreben ali kot nepotrebnega?

dr. Nataša Hribar, 11.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2019V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Polstavki in vejica

dr. Nataša Hribar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2019Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 20.6.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 24-25/2019Big data électoral - Dis-moi qui tu es, je te dirai pour qui voter (Volilno veliko podatkovje - Povej mi, kdo si, in povedal ti bom, koga boš volil) Anaïs Theviot (Le Bord de l'eau, april 2019, 200 strani, ISB
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

XVII. Dnevi civilnega in gospodarskega prava (2.)

Petra Lamovec Hren, 20.6.2019

Ostalo

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 24-25/2019Tigri v Sloveniji niso ravno običajni, a slovensko pravo pozna vsaj dva - brezzobega tigra in papirnatega tigra. O slednjem je bilo govora na XVII. Dnevih civilnega in gospodarskega prava. Prvi dan je bil predstavljen že v Pravni praksi št. 21-22/2019. Drugi dan konference je bil namenjen temam obligacijskega in civilnega procesnega prava. Poleg predstavitve teoretičnih izhodišč in problematike v zvezi s posameznimi instituti so nekatera predavanja temeljila na povsem praktičnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vejica

dr. Nataša Hribar, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21-22/2019Že veliko vode je preteklo, odkar smo nazadnje pisali o pravilih za postavljanje vejice v povedih. Mislim, da je skrajni čas, da se spet lotimo te kar malce osovražene teme, čeprav sama vztrajam pri tem, da vejica v slovenščini sploh ni težka, če se le malce poglobiš v strukturo povedi in se naučiš nekaj osnovnih pravil.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 29 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(17) 47(15) 46(8)
45(9) 45-46(5) 44(15) 43(14)
42(4) 42-43(7) 41(2) 41-42(8)
40-41(6) 39(5) 39-40(11) 38(12)
38-39(2) 37(12) 36(9) 36-37(7)
35(20) 34(18) 34-35(1) 33(15)
33-34(1) 32(8) 31(1) 31-32(9)
30(1) 30-31(9) 29(3) 29-30(10)
28(11) 28-29(7) 27(16) 26(14)
25(1) 25-26(2) 24(5) 24-25(20)
23(16) 22(18) 21(11) 21-22(2)
20(14) 20-21(10) 19(21) 19-20(1)
Več...

Leto objave

2019(57) 2018(63) 2017(58) 2016(53)
2015(65) 2014(60) 2013(51) 2012(60)
2011(68) 2010(58) 2009(34) 2008(16)
2007(4) 2006(11) 2005(8) 2004(13)
2003(7) 2002(2) 2001(7) 2000(7)
1999(6) 1998(8) 1997(4) 1996(1)
1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov