O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 41
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1004)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

"Zazoomani" časi

dr. Katarina Zajc, 4.6.2020

Višje in visoko šolstvo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 22/2020Za mano in za slušatelji predmeta Ekonomija v prvem letniku (pravzaprav pa za večino študentov v Sloveniji) je nenavadno študijsko leto. Kakor vsi drugi smo se tudi mi sredi marca "spopadli" s predavanji na daljavo. Začetki so bili stresni. Učili smo se uporabljati novo aplikacijo in predavati "v prazno", uporabljati virtualno tablo in podobno. Zdaj pa je za mano tudi že prvi rok izpitov, kar je bil najboljši pokazatelj, ali mi je uspelo študentom odpredavati tako, da so snov razumeli, jih motivirati, da uspešno naredijo izpit, predvsem pa jim snov predati na takšen način, da se jim bo zdela ekonomska znanost zanimiva. Sodeč po rezultatih prvega roka nam je uspelo tako tehnično kot akademsko. Več kot uspelo, čeprav je neki cinični znanec pripomnil, da je najbrž velika večina prepisovala na izpitu, saj so študenti tudi izpite delali "online". Jaz pa nisem tako cinična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Evropa pod plaščem črne smrti

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.5.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2020Človeštvo je v zgodovini doživelo in preživelo več epidemij, nobena pa ni bila smrtonosnejša in grozljivejša kot epidemija bubonske kuge v 14. stoletju, znana kot črna smrt, ki naj bi vzela več kot tretjino tedanjega prebivalstva ter za vedno spremenila obličje Evrope. Bila je eden pomembnejših vzrokov za razpad fevdalnega družbenega sistema in za moralno krizo Rimskokatoliške cerkve. Izraz črna smrt se je za do sedaj najhujšo epidemijo začel uporabljati šele štiri stoletja kasneje, prišel pa je iz švedščine (swarta döden). Kugo so iz Azije, natančneje s Krimskega polotoka, v Evropo prinesli trgovci iz Genove, najprej v Italijo, od koder se je razširila po vsej Evropi, opustošila mesta in vasi, za seboj pa pustila milijone trupel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis

Jan Zobec, 14.5.2020

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2020Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zgodba o tožečem kmetu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.4.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2020Temelj staroegipčanske pravne ureditve je bila ideja "maat", imenovana po boginji z istim imenom. Pomenila je kozmični red, harmonijo, moralo, resnico in pravičnost. Nemoralna in nenaravna dejanja so porušila "maat", zato jo je bilo treba ponovno vzpostaviti s pomočjo verskih ritualov in tudi s pravičnim odločanjem v sporih ter kaznovanjem storilcev zavržnih dejanj. V času Srednjega kraljestva v starem Egiptu, okoli leta 1850 pr. n. št., je nastala zgodba o kmetu Khun-Anupu, ki je iskal pravico. Vsebovana je v enem najdaljših v celoti ohranjenih staroegipčanskih zapisov in je postavljena v čas devete ali desete faraonske dinastije v okolici mesta Herakleopolis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Globalno zdravstveno pravo

Živa Cotič Zidar, 9.4.2020

Zdravstveno varstvo ljudi

Živa Cotič-Zidar, Pravna praksa, 14/2020V času, ko naše življenje kroji epidemija koronavirusa, se naš svet hitro in neizprosno oži. Naše osebno življenje je (z nekaj sreče) utesnjeno med štiri stene, stiki s tistimi, ki naše življenje bogatijo, so postali izjema, in ne pravilo. Na televizijskih in računalniških zaslonih spremljamo dogajanje po svetu, pri čemer postaja vse bolj očitno, da so države pri obvladovanju epidemije prepuščene same sebi, z izjemo občasnih izrazov dobre volje drugih držav, ki so pripravljene priskočiti na pomoč. Mednarodna skupnost, ki jo na področju zdravja uteleša Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, ang. World Health Organization, WHO), se na epidemijo odziva medlo in zadržano, predvsem s tehničnimi priporočili državam, kako naj pristopijo k zajezitvi števila okužb. Za razrešitev te globalne krize tovrsten pristop najverjetneje ne bo zadostoval. Ohranjanje globalnega zdravja je namreč v današnjem svetu, ki ga definira proces globalizacije, mogoče le s skupnim, usklajenim ravnanjem vseh držav, ki ga podpira globalno zdravstveno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Znanstveno o sreči

dr. Katarina Zajc, 9.4.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 14/2020Že nekaj časa me je mikalo poslušati spletni tečaj Znanost o blaginji (The Science of Well-Being), ki je najbolj poslušano predavanje na Univerzi Yale. Čeprav sem trenutno šele na sredi deset tednov dolgega tečaja, pa me je dejstvo, da so določena dognanja enaka tako v psihologiji kot v ekonomiki, spodbudilo k pisanju. To seveda ni nova ugotovitev, navsezadnje je Richard Thaler leta 2017 dobil Nobelovo nagrado za svoje delo na področju vedenjske ekonomije, v katerem je zavrnil postulat (klasične) ekonomije, da se ljudje vedno obnašajo popolnoma racionalno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Nastanek in padec manjšinske vlade Marjana Šarca

dr. Drago Zajc, 26.3.2020

Vlada

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 12/2020Politične stranke v demokratičnem okolju povezujejo ljudi na podlagi skupnih interesov in tekmujejo za javno podporo z drugimi strankami. Posebna značilnost parlamentarnih strank je, da se z namenom povečevanja moči povezujejo v koalicije in oblikujejo vlade, ki naj bi zagotavljale stabilnost političnega sistema in omogočale družbeni in gospodarski razvoj. Ob tem se zastavljajo vprašanja: (1) ali imajo stranke zadostno sposobnost koalicijskega povezovanja; (2) kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na sestavljanje koalicij, in koalicijskih vlad; in (3) kakšne večinske ali manjšinske koalicije se lahko oblikujejo v državah s proporcionalnimi volilnimi sistemi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Živeti, preživeti v času koronavirusa

dr. Andraž Zidar, 12.3.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 10/2020Slikovne podobe o koronavirusu - predvsem na Kitajskem, na Japonskem in v Italiji - dajejo vtis kataklizme: zapuščene ulice, sanitarni kordoni, ki jih varujeta policija in vojska, prazne police v trgovinah, zdravstveni delavci v skafandrih z merilniki telesne temperature, ljudje z zaščitnimi maskami ... Gre za prizore, ki spominjajo na hollywoodske katastrofične filme. Očitek televiziji, da bi v teh najbolj prizadetih državah lahko pokazala tudi predele, kjer življenje poteka normalno, gotovo drži. Hkrati pa te podobe sporočajo, da gre za zelo resno zadevo. Kako se je z nastalo situacijo soočil svet in kako Slovenija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Pritožba zoper razveljavitveni sklep v praksi - dve leti in pol po uveljavitvi ZPP-E

Nina Zupan, 12.3.2020

Civilni sodni postopki

Nina Zupan, Pravna praksa, 10/2020Cilj novele ZPP-D, ki je uzakonila možnost pritožbene obravnave, ni bil dosežen - velik delež zadev je bil še vedno razveljavljen in vrnjen v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, čeprav bi bile večkrat lahko pravnomočno zaključene po opravljeni pritožbeni obravnavi. Z novelo ZPP-E je bila zato v zakon vstavljena varovalka v obliki možnosti pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Kaj imata skupnega France Prešeren in trg kulturnih dobrin?

dr. Katarina Zajc, 5.3.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 8-9/2020Čeprav je od Prešernovega dne, dneva slovenske kulture, minilo skoraj mesec dni, slavnostni govori na proslavah še vedno odzvanjajo v meni. Eno izmed glavnih sporočil, kakor sem jih dojela, je bilo, da so zlasti kulturniki tisti, ki vedo, kakšni dogodki, predstave in podobno so dobri za slovenske prebivalce, ter da jih moti to, da če določeni kulturni dogodki politiki niso všeč, ta enostavno ukine njihovo financiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Država Izrael proti Adolfu Eichmannu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 30.1.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 4/2020Dne 23. maja 1960 je izraelski ministrski predsednik David Ben-Gurion oznanil, da so Mossadovi agentje ugrabili notoričnega nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna (1906-1962), ki je bil eden glavnih organizatorjev holokavsta. Južnoameriška država Argentina, ki je bila Eichmannovo zatočišče od julija 1950, je Izrael nemudoma obtožila kršenja njene suverenosti in o tem obvestila Organizacijo združenih narodov. Junija 1960 se je Varnostni svet OZN sestal na izrednem srečanju in obsodil ravnanje izraelske varnostne agencije. Kljub temu je odločil, da Izrael lahko obdrži Eichmanna, argentinska vlada pa lahko zahteva reparacije. Diplomatska kriza se je končala z dolgim opravičilom izraelskega premierja. Sojenje odgovornemu za "končno rešitev judovskega vprašanja" v nacistični Nemčiji se je v Jeruzalemu začelo 11. aprila 1961, končalo pa 15. decembra istega leta. Eichmann je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožnice. Na zadnji dan maja 1962 malo pred polnočjo je bil usmrčen z obešanjem, njegovo telo pa so sežgali in pepel raztresli v morje daleč za izraelskimi teritorialnimi vodami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Uvod v pravoznanstvo

dr. Mojca Zadravec, 30.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 4/2020Knjiga Uvod v pravoznanstvo avtorjev prof. dr. Mira Cerarja, doc. dr. Aleša Novaka in akad. prof. dr. Marijana Pavčnika (letos je izšla tretja pregledana, spremenjena in dopolnjena izdaja knjige, ki je predmet tega pregleda) si v prvem poglavju prvega dela (Namesto uvoda) izposodi Radbruchovih Pet minut filozofije prava. Radbruch se v tem besedilu strnjeno dotakne vprašanj, ki si jih že od nekdaj zastavljajo številni pravni misleci: kaj je pravo, zakaj pravno pravilo velja in ali ter zakaj mu lahko v določenih primerih odrečemo veljavo (ali pa celo naravo) prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Ste učinkoviti pri dajanju daril?

dr. Katarina Zajc, 23.1.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 3/2020Prazniki so mimo in večina izmed nas je v decembrskem času prejela darila. Če malo bogokletno vprašam, smo z njimi zadovoljni? Bogokletno zato, ker že stari slovenski rek pravi, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe. Tema je zanimiva z ekonomskega stališča, pa ne samo posameznikovega, ampak tudi z makroekonomskega vidika. Če torej pustimo ob strani moraliziranje, ali sploh smemo razpravljati o kvaliteti in všečnosti daril, poglejmo, kaj o darilih meni ekonomska stroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sophie Scholl - obglavljena bela vrtnica

mag. Urška Klakočar Zupančič, 16.1.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2020Danes skoraj ni Nemca, ki ne bi vedel, kdo je Sophie Scholl. Njena zapuščina bi bila precej drugačna, če bi Hitlerju uspelo uresničiti svoje načrte o Tretjem rajhu in bi nacisti zavladali dobršnemu delu Evrope. Čeprav je nacizem pronical v vse pore družbenega življenja in osvajal velike množice, so bili med Nemci tudi takšni, ki so ga bolj ali manj odkrito prezirali. Sicer se je veliko nemških intelektualcev in akademikov pred Hitlerjevo diktaturo umaknilo v tujino, tisti redki, ki so ostali, pa so se režimu subtilno upirali. V Münchnu so se svobodomiselni študentje zbirali v združbo Bela vrtnica. Njen ustanovitelj in glavni akter je bil Sophijin starejši brat Hans. Tako on kot njegova sestra sta bila zaradi veleizdaje leta 1943 obglavljena z giljotino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

"Krasni novi svet" umetne inteligence

dr. Andraž Zidar, 19.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 49-50/2019Umetna inteligenca (UI) prodira v vse družbene pore. Po napovedih strokovnjakov bo že čez nekaj let naše življenje v takšni ali drugačni meri temeljilo na umetni inteligenci - od zdravniškega diagnosticiranja preko avtomatiziranega ustvarjanja novic do uporabe robotov kot pomočnikov v domovih za starejše. V ozadju spremembe paradigme vsakdanjega življenja je izjemen tehnološki, predvsem računalniški razvoj, ki je omogočil hitro obdelavo neznansko velike količine podatkov (ang. big data). Določne študije napovedujejo, da bo UI povzročila zmanjševanje delovnih mest. Pričujoča knjiga je glede tega bolj optimistična in daje napotke, kako zasnovati sobivanje med človekom in UI, kar je po njegovem mnenju mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je nacistična ideologija izmaličila pravo in Program T4

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.11.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 46/2019Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Holistični pogled v filmu Heterodoks

dr. Katarina Zajc, 28.11.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 46/2019Pred kratkim sem bila povabljena na predstavitev filma prof. Franja Štiblarja z naslovom Heterodoks - razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi. Film predstavlja njegov pogled na svet, vlogo pravne in ekonomske vede ter njuno umeščenost v znanost nasploh. Čeprav prof. Štiblarja poznam že dolgo in sva sodelavca na Pravni fakulteti že vrsto let in torej poznam, ali pa sem mislila, da poznam njegov pogled na svet in vlogo ekonomske in pravne vede v družbenopolitičnem okolju, me je film vseeno zelo pozitivno presenetil. Pa ne samo mene, tudi ostale obiskovalce, s katerimi sem imela po predstavitvi možnost poklepetati. Če boste imeli priložnost za ogled, vam ga toplo priporočam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Koliko je vredna formalna izobrazba?

dr. Katarina Zajc, 11.10.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 38-39/2019Ker se ravno začenja študijsko leto, naj bo tokrat kolumna malo bolj šolsko obarvana. Posvetimo se vrednosti izobrazbe, znanja in "diplome". Na družabnih omrežjih in spletu lahko že nekaj časa prebiramo anekdote, da formalna izobrazba ne pomeni nič več in da delodajalci vse bolj iščejo delavce, ki imajo znanja in veščine, pri čemer ni nujno, da imajo formalno izobrazbo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 41 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(21) 48(13) 47(16) 46(20)
45(15) 45-46(8) 44(16) 44-45(3)
43(15) 42(9) 42-43(3) 41(2)
41-42(13) 40(4) 40-41(7) 39(9)
39-40(12) 38(16) 38-39(4) 37(20)
36(16) 36-37(6) 35(24) 35-36(1)
34(23) 34-35(1) 33(18) 33-34(2)
32(10) 32-33(1) 31(6) 31-32(12)
30(3) 30-31(4) 29(3) 29-30(15)
28(15) 28-29(6) 27(23) 27-28(2)
26(19) 26-27(1) 25(11) 24(6)
24-25(17) 23(22) 22(17) 22-23(2)
Več...

Leto objave

2020(18) 2019(32) 2018(33) 2017(23)
2016(32) 2015(16) 2014(22) 2013(44)
2012(60) 2011(73) 2010(68) 2009(95)
2008(66) 2007(67) 2006(86) 2005(64)
2004(29) 2003(49) 2002(27) 2001(23)
2000(20) 1999(11) 1998(12) 1997(9)
1996(5) 1995(13) 1994(2) 1993(2)
1992(1) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov