O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 330
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 8229)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nepremičninska stroka kritična do Stanovanjskega zakona

Urša Ravnikar Šurk, 14.11.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2019Letos je v Portorožu potekal že 30. posvet Poslovanje z nepremičninami, ki se je tokrat posebej posvetil osnutku Stanovanjskega zakona. Največ kritike je bila deležna vsebina cilja "zagotoviti dodatnih 10.000 najemnih stanovanj", saj po mnenju udeležencev ta cilj ne more biti predmet sistemskega zakona, ki ne ponuja orodij za njegovo realizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

Manca Majcen, 14.11.2019

Dedovanje

Manca Majcen, Pravna praksa, 44/2019Notarska zbornica Slovenije (NZS) je 24. oktobra 2019 na mednarodni konferenci z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" gostila mednarodne in domače strokovnjake s področja dednega prava. Konferenco je otvorila predsednica NZS Sonja Kralj, ki je poudarila, da so spremembe dednega prava nujne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Frida Burkelc, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Številka merilnega mesta in določljivost posameznika

Sonja Strle, 14.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Substanciranje dokaznega predloga - dokazno breme

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Portal množičnega vrednotenja nepremičnin

Patricij Maček, 7.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 1. oktobra 2019 je začel delovati nov spletni Portal množičnega vrednotenja nepremičnin, na katerem je Geodetska uprava Republike Slovenije objavila predlog modelov vrednotenja nepremičnin, ki namesto dejanske upoštevajo namensko rabo. Na njem je tako možno preveriti poskusno izračunane vrednosti posameznih nepremičnin. Lastniki nepremičnin pa lahko do 15. novembra 2019 na modele vrednotenja podajajo pripombe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Etažna lastnina v mednarodnem civilnem procesnem pravu

dr. Jorg Sladič, 7.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 42-43/2019Dne 4. oktobra 2019 je bilo objavljeno kratko obvestilo, da pod opr. št. C-433/19 pred Sodiščem EU na predlog avstrijskega Vrhovnega sodišča poteka postopek, v katerem se bo razjasnilo vprašanje, kakšna so razmerja med sporazumom, ki ga sklenejo etažni lastniki (o ustanovitvi etažne lastnine in o medsebojnih razmerjih), in mednarodno pristojnostjo - ali gre za zadeve, ki se nanašajo na stvarne pravice na nepremičnini, ali pa za navaden obligacijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zadržanje varščine

Avtor ni naveden, 7.11.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2019OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Odgovornost za dolgove - solidarno poroštvo

dr. Nana Weber, 7.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 42-43/2019Moja zunajzakonska partnerka je pred časom postala solidarni porok svoji sestri pri najemu kredita. Sem solastnik v podjetju (partnerka pa ne) ter zemljiškoknjižni lastnik (do celote) hiše, ki je bila zgrajena v času najine zveze, vendar ne živiva v njej. • Ali lahko kreditodajalec poseže po hiši ali mojem deležu v podjetju, če bi partnerkina sestra prenehala odplačevati svoj kredit? • Ali se lahko pred tem zaščitim tako, da zdaj s partnerko skleneva pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blažev žegen

dr. Ciril Ribičič, 7.11.2019

Sodišča

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2019Ko se počasi izteka moj drugi (in zadnji) mandat v Beneški komisiji, razmišljam o prihodnosti te edinstvene komisije. Za tovrsten razmislek je bila oktobrska, že 120. seja v tridesetletni zgodovini komisije kar primerna. Morda še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko ustavnopravnih zapletov z vseh koncev sveta. Naj omenim le dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pravica do odvetnikove svobode izražanja ponovno pred ESČP

Špela Lovšin, 7.11.2019

Človekove pravice, Odvetništvo in notariat

Špela Lovšin, Pravna praksa, 42-43/2019V nedavni sodbi v zadevi L. P. in Carvalho proti Portugalski je ESČP presojalo utemeljenost posega v pravico do svobode izražanja odvetnikov, kadar je odvetniku s sodbo naloženo plačilo odškodnine sodniku, ki je zaradi podane žaljive izjave pri opravljanju odvetniškega poklica proti odvetniku vložil tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pogojno priznanje očetovstva in naknaden preklic priznanja

dr. Nana Weber, 7.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 42-43/2019Oče mojega otroka je zapisal naslednjo izjavo: "Priznavam, da sem oče otroka, rojenega tega in tega dne, ki ga je rodila mati (ime in priimek), pod pogojem, da se očetovstvo izkaže z analizo DNK po rojstvu." • Ali je taka izjava pravno veljavna? • Če je ta izjava pravno veljavna, ali jo lahko pozneje prekliče in v kakšnem roku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Slovenska psihološka izvedenska mnenja so neskladna s strokovnimi standardi

dr. Igor Areh, 7.11.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 42-43/2019Družba upravičeno pričakuje, da psihologi z uporabo psiholoških informacij in metod pomagajo pravosodju pri administraciji, svetovanju in odločanju. To je naloga forenzične psihologije, ki jo lahko opredelimo kot strokovno delo psihologa s kateregakoli podpodročja psihologije (npr. klinično, razvojno, socialno ali kognitivno), ki v kontekstu pravosodja uporablja znanstveno, tehnično ali specializirano psihološko znanje, da pomaga pri iskanju odgovorov na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo

Avtor ni naveden, 7.11.2019

Sodni registri in sodne takse, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2019Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izredna pravna sredstva v civilnih in upravnih postopkih

Alenka Antloga, 7.11.2019

Civilni sodni postopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 42-43/2019Center za izobraževanje v pravosodju je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije 8. oktobra 2019 organiziral strokovni simpozij o izrednih pravnih sredstvih v civilnih in upravnih postopkih. Vodja simpozija, prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani, je uvodoma podal oris sprememb, ki jih je leta 2008 na področju revizije uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Izvršba na skupno premoženje zakoncev in tožbe upnikov zoper zakonce

Dida Volk, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2019Upniki mnogokrat uveljavljajo svoje terjatve zoper dolžnika, ki je poročen oziroma živi v zunajzakonski skupnosti. Kadar upnik predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali pa izvršbo na plačo, se vprašanje skupnega premoženja običajno ne pojavi. Je pa zelo pogosto pri izvršbi na nepremičnine, nekoliko manj pri izvršbi na premičnine, predvsem v zvezi z ureditvijo v 66. členu ZIZ, v katerem je določeno, kdo nima položaja tretjega in s tem ugovora tretjega zoper izvršbo. Glede na to, da so nepremičnine povečini že vpisane v zemljiško knjigo (ZK) in ker pri tem veljajo načela iz Zakona o zemljiški knjigi, se vprašanje skupnega premoženja zakoncev in možnosti izvršbe na to skupno premoženje zato najpogosteje pojavlja prav pri izvršbi na nepremičnine. Stališča tako teorije kot sodne prakse so povsem enotna: V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči. V nadaljevanju prispevka pa se omejujem zgolj na nepremičnine, torej na primere skupne lastnine na nepremičninah, v povezavi s pogostimi napačnimi vpisi v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Obrazložitev upravne odločbe pri odločanju po prostem preudarku

Leonardo Rok Lampret, 24.10.2019

Upravni postopek in upravne takse

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 40-41/2019V upravnem postopku se običajno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po končanem postopku pa upravni organ izda upravno odločbo. V članku obravnavam obrazložitev kot sestavino upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Določbe ZTuj-2 so v neskladju z 18. členom Ustave

Avtor ni naveden, 24.10.2019

Tujci

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2019Drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena Zakona o tujcih se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Standardi verodostojnosti psiholoških izvedenskih mnenj

dr. Igor Areh, 24.10.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 40-41/2019V primerjavi z ocenjevanjem klientov v klinični psihologiji je ocenjevanje oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih, bolj kompleksno in odgovorno opravilo. Forenzični ocenjevalec lahko s svojimi ugotovitvami usodno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zato mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo in ugotovitve utemelji na najbolj kakovostnih psiholoških orodjih ali testih. A večina psihologov, ki izvajajo forenzično ocenjevanje, ni usposobljenih za področje sodnega ocenjevanja osebnosti. To je zaskrbljujoče, saj sodišča razsojajo s pomočjo ugotovitev izvedencev. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj je odvisna od njihove znanstvene utemeljenosti, in če izvedenci tega ne razumejo, uporabljajo tehnike, ki vodijo v potrjevanje pričakovanj in prepričanj izvedencev ter v ugibanje o lastnostih ocenjevanih oseb. To se zrcali tudi v neskladjih med izvedenci. Žal sodiščem pogosto manjka znanje, da bi presojala znanstveno utemeljenost mnenj in s tem njihovo dokazno vrednost, a v zadnjih treh desetletjih je prišlo do sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Center za izobraževanje v pravosodju

Patricij Maček, 24.10.2019

PRAVOSODJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 40-41/2019Če smo se v eni od preteklih številk ustavili pri novi spletni strani Upravne akademije, ki skrbi za usposabljanje javnih uslužbencev, se tokrat velja zadržati pri novem spletnem mestu Centra za izobraževanje v pravosodju. Center deluje v okviru Ministrstva za pravosodje ter skrbi za izobraževanje sodnikov, državnih tožilcev, izvršiteljev, mediatorjev, upraviteljev v postopkih insolventnosti itd.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 330 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(137) 48(114) 47(101) 46(102)
45(85) 45-46(32) 44(137) 44-45(6)
43(88) 43-44(10) 42(50) 42-43(48)
41(40) 41-42(68) 40(28) 40-41(64)
39(42) 39-40(85) 38(127) 38-39(30)
37(110) 37-38(8) 36(122) 36-37(51)
35(158) 35-36(6) 34(145) 34-35(16)
33(131) 33-34(23) 32(73) 32-33(10)
31(37) 31-32(119) 30(35) 30-31(54)
29(26) 29-30(130) 28(117) 28-29(49)
27(131) 27-28(21) 26(137) 26-27(10)
25(103) 25-26(17) 24(95) 24-25(132)
Več...

Leto objave

2019(293) 2018(299) 2017(260) 2016(293)
2015(293) 2014(306) 2013(308) 2012(350)
2011(422) 2010(408) 2009(392) 2008(426)
2007(400) 2006(406) 2005(313) 2004(313)
2003(372) 2002(302) 2001(229) 2000(186)
1999(219) 1998(216) 1997(226) 1996(203)
1995(210) 1994(121) 1993(140) 1992(126)
1991(197)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov