O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 98
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2426)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ...

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 14.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 19/2020Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo. V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izvršnica kot instrument zavarovanja v gospodarskih pogodbah

Dejan Kramar, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dejan Kramar, Pravna praksa, 17-18/2020Izvršnico je kot institut zavarovanja terjatev v slovenski pravni red uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Ta listina vsebuje izjavo dolžnika, s katero se zaveže plačati določen denarni znesek. Izvršnico lahko izdata le gospodarski subjekt ali javni organ. V zadnjem času se izvršnica pogosto uporablja kot alternativa menici za zavarovanje plačil oziroma jamstev v gospodarskih pogodbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Korporacijskopravne dileme v času epidemije

Avbreht Aleš, Beton Katarina, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Katarina Beton, Pravna praksa, 17-18/2020Nedvomno bodo učinki razglasitve epidemije in s tem povezani predpisi med drugim močno vplivali tudi na korporativno upravljanje gospodarskih družb. Izzivi se že pojavljajo tako pri izvedbi skupščin in odločanju na skupščinah kot tudi pri delovanju kolektivnih organov vodenja in nadzora, ki bodo morali svoje delovanje kar precej prilagoditi. V nadaljevanju bodo predstavljene možnosti ravnanja organov družb, da bo vodenje še naprej čim bolj učinkovito, hkrati pa bodo spoštovani vsi predpisi, sprejeti v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Oseba leta 2020 je Vladimir Iljič Uljanov - Lenin

Črt Jakhel, 6.5.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2020Zakaj tak naslov? Zato ker je Lenin svojčas povedal: so desetletja, ko se ne zgodi nič; in so tedni, ko se zgodijo desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov

dr. Anja Strojin Štampar, 6.5.2020

Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anja Strojin-Štampar, Pravna praksa, 17-18/2020Knjiga Gospodarske pogodbe: Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov avtorice dr. Vesne Kranjc je novejša izdaja knjige Gospodarsko pogodbeno pravo, ki je izšla pri GV Založbi leta 2006. Nova izdaja je dopolnjena ne le z vidika spremenjenih pravnih virov, ampak tudi z vidika razvoja gospodarskih pravnih poslov in sodne prakse. Nova so poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del, ostala poglavja pa so razširjena in dopolnjena. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji prinesla poglobljeno analizo gospodarskega pogodbenega prava, z novo izdajo postaja še bolj aktualna in priročna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Biti slovenski podjetnik v času korone

dr. Samo Rugelj, 23.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Samo Rugelj, Pravna praksa, 15-16/2020Najprej hitra predstavitev. Kot podjetnik že četrt stoletja delam v dveh dejavnostih. Prva je trgovska, z njo je naše podjetje tudi začelo: gre za prodajo tekstilnih izdelkov za promocijo. To je izrazito globaliziran posel, tako da nam je do danes uspelo preživeti s kombinacijo tradicije in kakovosti naše storitve. Letno od nas izdelke kupi približno tisoč slovenskih podjetij, zato dobro čutimo utrip manjših in srednjih slovenskih podjetij. Druga dejavnost je založniška. Že dve desetletji izdajamo približno dvajset knjig na leto, že petnajst let pa tudi revijalni brezplačnik Bukla. Ker je slovenski knjižni trg majhen, je gospodarski obseg našega založništva na nivoju garažnega posla, smo pa preko njega v neposrednem stiku z maloprodajo, zato lahko dobro opazujemo vedenje potrošnikov pri nakupovanju življenjsko nenujnih izdelkov, kamor spadajo tudi knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Porcelanasta mačka

Dušan Olaj, 23.4.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Olaj, Pravna praksa, 15-16/2020Mesec je šel mimo v čakanju na nadaljevanje poslov, ki jih je ustavil koronavirus. Sam imam končno čas za "socializiranje" po raznih videokonferencah. Ne tistih obveznih v podjetju in s poslovnimi partnerji, ampak takih, kamor sem vabljen kot govornik ali aktivni udeleženec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kljub soglasju družbenikov

dr. Miha Šošić, 23.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Šošić, Pravna praksa, 15-16/2020Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je poleg poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 osrednje kaznivo dejanje gospodarskega kazenskega prava. V prvem odstavku 240. člena KZ-1 so določeni zakonski znaki temeljne oblike tega kaznivega dejana. V teoriji se pogosto poudarja, da ima to kaznivo dejanje štiri alternativne izvršitvene načine. Pri tem je vsem izvršitvenim načinom skupno predvsem to, da storilec s storitvenim ali opustitvenim ravnanjem krši dolžnosti, ki jih ima v zvezi z varovanjem tujih premoženjskih interesov. Zato so v primerljivih pravnih ureditvah, kot na primer v Avstriji (§ 153 öStGB) ali na Hrvaškem (246. člen hrKZ), izvršitvena ravnanja tega kaznivega dejanja določena bistveno bolj enostavno in pregledno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Učinek vpisa pridobitve poslovnega deleža v register za nazaj

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 23.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 15-16/2020Opcijski upravičenec je veljavno uveljavljal opcijsko upravičenje, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe za odkup poslovnega deleža v družbi X d.o.o. ("Družba"), sklenjene v obliki notarskega zapisa. Po izpolnitvi vseh pogojev, navedenih v predmetni opcijski pogodbi, je opcijski upravičenec izvršil opcijsko pravico, in sicer z opcijsko izjavo v obliki notarskega zapisnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Izpodbojnost domneve pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

dr. Luka Bernard, 2.4.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Luka Bernard, Pravna praksa, 13/2020Zakon o prevzemih (ZPre-1) v 68. členu določa nekatera posebna pravna pravila za izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe v trimesečnem poprevzemnem obdobju. Pravni režim iz omenjenega določila in dosedanja sodna praksa sta že bila predmet temeljite obravnave v slovenski pravni literaturi. Kljub temu ostaja vsaj v sodni praksi še ne povsem razrešeno vprašanje, ki izvira iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, po katerem mora prevzemnik kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi (v nadaljevanju "domneva pravičnega nadomestila"). Vprašanje je, ali je treba domnevo pravičnega nadomestila šteti za izpodbojno ali neizpodbojno pravno domnevo. Na to bom poskušal odgovoriti s pomočjo prikaza izbranih pravnih ureditev v Evropski uniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prenos podjetja v nahrbtniku čez mejo v Avstrijo - nadaljevanje in novosti

dr. Maria Škof, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davek od dohodka pravnih oseb

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 11/2020V Pravni praksi sem poročala o nameravanem prenosu sedeža kapitalske družbe Grilc Vouk Škof d.o.o. iz Slovenije v Avstrijo in preoblikovanju v avstrijsko družbo z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung), torej Grilc Vouk Škof GmbH. Gre za prvi primer prenosa kapitalske družbe iz Slovenije v Avstrijo. Družba je imela pred prenosom sedež v Ljubljani. Sedež se je prenesel v Celovec, kjer je bila družba vpisana v avstrijski sodni register (Firmenbuch) kot Grilc Vouk Škof GmbH.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Varstvo kupcev stanovanj - pogodbena kazen - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je neločljivo vezana na pogodbeno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Zadržano izvrševanje ZPSVIKOB

Avtor ni naveden, 19.3.2020

Banke in hranilnice, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2020Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Ur. l. RS, št. 72/19).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ministrstvo ne bo več mediator pri posojilih v CHF

Urša Ravnikar Šurk, 20.2.2020

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2020Ministrstvo za finance je sporočilo, da ne bo več mediator pri poskusu reševanja problematike posojil v švicarskih frankih (CHF), potem ko je Državni zbor jeseni zavrnil predlog zakona za konverzijo posojil, ki ga je predlagal Državni svet. Ministrstvo je ugotovilo, da sporazuma ni mogoče doseči. Na ministrstvu so dodali, da sami ne nameravajo pripravljati zakona, ker menijo, da sta sporazum ali sodna pot ustreznejši način reševanja spora. Če bo predlog zakona ponovno vložen, mu ne bodo nasprotovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Osebni stečaj in neplačana preživnina

Špela Peršl, 20.2.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Špela Peršl, Pravna praksa, 7/2020Z zunajzakonskim partnerjem, s katerim imava enega mladoletnega otroka, sva se pred leti razšla. Sklenila sva sodno poravnavo, s katero se je zavezal, da bo plačeval preživnino za mladoletnega otroka. Preživnine ni plačal že od septembra 2019. Ko sem mu rekla, da bom vložila predlog za izvršbo, mi je odgovoril, da bo šel v osebni stečaj, saj je zadolžen. • Kako naj izterjam neplačano preživnino in ali osebni stečaj vpliva na izplačilo preživnine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Odškodnina za izgubljeni zaslužek in renta - bodoča škoda - zastaranje - valorizacija zavarovalne vsote - plačilo akontacije dohodnine

Avtor ni naveden, 30.1.2020

Obligacije, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2020Sodba II Ips 61/2019, 21. november 2019 (Višje sodišče v Celju, sodba Cp 403/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.61.2019 ZOZP - drugi odstavek 19. člena ZOR - 389. člen Iz obrazložitve ... S sklepom II DoR 438/2018 z dne 24. januarja 2019 je Vrhovno sodišče dopustilo re
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Prva sodobna evropska zakonodaja o civilnopravnih posledicah kriptožetonov

dr. Jorg Sladič, 16.1.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, CIVILNO PRAVO

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 1-2/2020Kriptovalute niso ne denar, ne stvari, ne terjatve, ne vrednostni papirji, nekatere vrste kriptožetonov pa so lahko terjatve in celo vrednostni papirji. Poslovna praksa pa uporablja kriptovalute in kriptožetone. Namen uporabe takih investicijskih možnosti je seveda izogibanje rigidnim regulatornim zahtevam emisij vrednostnih papirjev v EU. Zakonodajalci v Evropi začenjajo upoštevati pojav kriptožetonov. V Evropskem gospodarskem prostoru (EU + Islandija, Norveška in Liechtenstein) je liechtensteinski zakonodajalec 3. oktobra 2019 sprejel Zakon o kriptožetonih in ponudnikih varnih tehnologij, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Revizijska kontrola poslovanja

Sonja Strle, 19.12.2019

Revizija, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obdelave osebnih podatkov ob izvedbi revizijske kontrole poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kako zagnati gospodarsko rast?

dr. Anže Burger, 12.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 48/2019V novembrski kolumni sem pokazal, da so trenutne nizke obrestne mere v veliki meri posledica nižjih trendnih stopenj gospodarske rasti in da so razvite države z ukrepi povečevanja javnega dolga, javnofinančnih izdatkov in davkov zgolj začasno uspele kompenzirati primanjkljaj agregatnih investicij. Problem nizke rasti produktivnosti ostaja: stopnja rasti realnega BDP na uro efektivnega dela se je v EU-15 znižala s 4,7 odstotka na leto v razdobju 1950-1972 na 2,0 odstotka med letoma 1972 in 2005 ter na borih 0,8 odstotka v obdobju 2005-2017. Kateri so glavni vzroki za sekularno stagnacijo in kako jih nasloviti?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 98 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(35) 48(33) 47(31) 46(27)
45(27) 45-46(12) 44(38) 44-45(2)
43(29) 43-44(2) 42(12) 42-43(14)
41(13) 41-42(18) 40(7) 40-41(16)
39(12) 39-40(19) 38(35) 38-39(7)
37(24) 37-38(2) 36(27) 36-37(13)
35(56) 35-36(2) 34(40) 34-35(2)
33(31) 33-34(1) 32(19) 32-33(4)
31(4) 31-32(25) 30(3) 30-31(13)
29(9) 29-30(35) 28(25) 28-29(11)
27(35) 27-28(7) 26(31) 26-27(3)
25(42) 25-26(4) 24(33) 24-25(33)
Več...

Leto objave

2020(22) 2019(79) 2018(68) 2017(64)
2016(63) 2015(61) 2014(73) 2013(70)
2012(79) 2011(103) 2010(72) 2009(108)
2008(112) 2007(157) 2006(138) 2005(78)
2004(72) 2003(75) 2002(70) 2001(79)
2000(71) 1999(85) 1998(108) 1997(109)
1996(88) 1995(84) 1994(35) 1993(62)
1992(61) 1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov