O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 96
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2395)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Anže Burger, 14.11.2019

Obresti in obrestna mera

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Rešitve in odprta vprašanja ureditve varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Miloš Dimitrijević, 7.11.2019

Banke in hranilnice

Miloš Dimitrijević, Pravna praksa, 42-43/2019Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) je z odločbo z dne 19. oktobra 2016 zakonodajalcu določilo šestmesečni rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 in 265. člena ZRPPB. Državni zbor je kljub temu roku šele dne 22. oktobra 2019 sprejel Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVNIKOB), katerega poglavitne rešitve in odprta vprašanja predstavljam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Osem Draghijevih let

Primož Cencelj, 7.11.2019

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Primož Cencelj, Pravna praksa, 42-43/2019V nasprotju z lahkotnim prazničnim tednom v Sloveniji je drugod po Evropi čas ob koncu oktobra in začetku novembra bolj prelomen. Še najbolj za prebivalce Velike Britanije, ki sedaj že res dolgo čakajo na Godota oziroma razvpiti brexit. Čakajo in čakajo, prepričani, da bo prišel. Pa ga ni in ni. Kdo bi vedel, kako se bo saga razpletla, a pri vseh pričakovanjih vpliva tega dogodka na evropsko gospodarstvo in reakcijo Evropske centralne banke na trd odhod, mehek odhod ali preklic odhoda mi v mislih odzvanja naključni zapis nekega indijskega misleca: "Če Evropejci menite, da bodo Britanci hitro odšli, se krepko motite. Oni si za odhod vzamejo celo večnost."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Odgovornost poslovodstva za škodo zaradi neustreznega delovanja informacijskih sistemov

mag. Sanela Brglez, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 42-43/2019ZFPPIPP v drugem poglavju opredeljuje poslovanje družb in drugih pravnih oseb ter določa, da mora poslovodstvo zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Med ta tveganja sodijo operativna tveganja kot tveganja nastanka izgube zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe. Če poslovodstvo opusti te dolžnosti, lahko nastanejo odškodninske obveznosti poslovodstva v razmerju do družbe. Praksa kaže, da lahko izpadi informacijskih sistemov in izgube podatkov povzročijo precejšnjo poslovno škodo družbi in celo privedejo do prenehanja poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo

Avtor ni naveden, 7.11.2019

Sodni registri in sodne takse, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2019Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Naknadni raztros pepela

dr. Nana Weber, 24.10.2019

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2019V družinskem grobu je žara mojega moža. Želim, da tudi mene upepelijo, vendar bi rada, da se pepel obeh raztrosi. • Ali se lahko hkrati raztrosi moj pepel in pepel mojega moža? • Ali se lahko pepel raztrosi v gozdu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Poenostavljena prisilna poravnava skozi primer Electa Holding d.o.o.

Klemen Šuligoj, 24.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 40-41/2019V slovenski javnosti je nedavno odmeval primer družbe Electa Holding d.o.o., v katerem je sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno, da bodo upniki do 31. decembra 2021 prejeli poplačilo v višini petih odstotkov višine svojih terjatev. Čeprav je medijska pozornost predvsem posledica visokega zneska odpisanih terjatev in dejstva, da so v zgodbo vpleteni župan Mestne občine Ljubljana in njegova sinova, pa je primer (ponovno) sprožil tudi razpravo o pomanjkljivostih ureditve postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Z Banko Slovenije hitreje do recesije

Črt Jakhel, 24.10.2019

Banka Slovenije

Črt Jakhel, Pravna praksa, 40-41/2019Banka Slovenije predvidoma z novembrom nalaga bankam nova, strožja obvezna pravila o tem, kako ugotavljati kreditno sposobnost. Poteza sledi (vsaj po javno znanem sosledju dogodkov) objavi Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je izdal novo poročilo o ranljivosti in tveganjih na nepremičninskih trgih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javna revizija v Evropski uniji

Patricij Maček, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Revizija

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019Evropsko računsko sodišče je objavilo posodobljeno spletno stran Javna revizija v Evropski uniji (EU), na kateri lahko najdemo informacije o pristojnostih, statusih, organizacijskih shemah in delu 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah. Namena pričujoče spletne strani sta vzbuditi zanimanje revizorjev, oblikovalcev politik in zakonodajalcev po vsej EU in zunaj njenih meja ter prispevati k aktualnim raziskavam na področju javne revizije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uvedba spletnega portala za vlaganje zahtevkov za pooblaščeni gospodarski subjekt (eAEO)

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019Finančna uprava RS (FURS) je na spletni strani objavila dopis o vzpostavitvi spletnega portala za gospodarske subjekte za vnos in vlaganje zahtevkov za pridobitev dovoljenja za status pooblaščenega gospodarskega subjekta (eAEO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Preložitev skupščine d. d. - rok za sklic skupščine

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede roka za sklic skupščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Elastika

Primož Cencelj, 26.9.2019

Obresti in obrestna mera

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36/2019Za opisovanje dogajanja v družbi si je včasih smiselno izposoditi kakšne preproste primere iz bližnje stvarnosti. Predmet, ki mi že nekaj časa stimulira misli, je elastika. Njeni značilnosti sta prilagodljivost in raztegljivost. V praksi je zelo uporabna, ima pa tudi pomanjkljivost. Če se jo preveč raztegne, poči in izgubi svoje poslanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Rok Lampret Leonardo, Neffat Domen, 19.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 34-35/2019Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Konferenca WTO v Ženevi: od trgovine blaga k robotiki in iskanju novih pravil hegemonije

dr. Irena Peterlin, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 33/2019V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj?

Helena Tajnikar, 5.9.2019

ZAVAROVALNIŠTVO

Helena Tajnikar, Pravna praksa, 33/2019Povod za članek sta nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS (VS RS), in sicer III Ips 25/2018 z dne 13. novembra 2018 ter III Ips 65/2018 z dne 19. februarja 2019, ki se obe nanašata na tolmačenje pojma "uporaba vozila". To tolmačenje je ključno pri razmejitvi, ali je škoda, ki nastane pri uporabi vozila, krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem po 15. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali pa je iz navedenega izvzeta in je obravnavana kot posledica opustitve dolžne skrbnosti delodajalca in/ali malomarnega ravnanja delavca, ki je upravljal vozilo (86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Prepoved finančne asistence - pridobivanje lastnih delnic prek tretjih

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Sklep III Ips 2/2018, 12. april 2019 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cpg 30/2017) ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.2.2018 V konkretnem primeru tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - vložitev neuspešne tožbe

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prvo desetletje boja proti varčevalcem

Črt Jakhel, 22.8.2019

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 30-31/2019John Maynard Keynes si je leta 1936 v zaključnem delu svoje Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja privoščil malo ekonomske fantastike. Pisal je, da bodo nekoč rentniki, ki živijo od obresti, izumrli - ne zato, ker bi jih kdo postrelil, temveč zaradi padanja obrestnih mer proti ničli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 96 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(33) 48(32) 47(30) 46(25)
45(24) 45-46(12) 44(38) 44-45(2)
43(29) 43-44(2) 42(12) 42-43(14)
41(13) 41-42(18) 40(7) 40-41(16)
39(12) 39-40(19) 38(35) 38-39(7)
37(24) 37-38(2) 36(27) 36-37(13)
35(56) 35-36(2) 34(40) 34-35(2)
33(31) 33-34(1) 32(19) 32-33(4)
31(4) 31-32(25) 30(3) 30-31(13)
29(9) 29-30(35) 28(25) 28-29(11)
27(35) 27-28(7) 26(31) 26-27(3)
25(42) 25-26(4) 24(33) 24-25(33)
Več...

Leto objave

2019(70) 2018(68) 2017(64) 2016(63)
2015(61) 2014(73) 2013(70) 2012(79)
2011(103) 2010(72) 2009(108) 2008(112)
2007(157) 2006(138) 2005(78) 2004(72)
2003(75) 2002(70) 2001(79) 2000(71)
1999(85) 1998(108) 1997(109) 1996(88)
1995(84) 1994(35) 1993(62) 1992(61)
1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov