O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 34
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 850)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Uveljavljanje garancije - neodpravljene napake

dr. Nana Weber, 28.5.2020

TRGOVINA

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 20-21/2020V garancijskem roku sem prodajalca opozoril na napake na kupljeni stvari - avtomobilu, na kar mi je odgovoril, da potrebuje dodatno dokumentacijo. Te dokumentacije nimam, saj jo ima on, kar sem mu tudi pisno pojasnil. Prodajalec mi je odgovoril, da uveljavljanja garancije še ni zavrnil, a nima dokumentacije. Spet sem napisal, da je dokumentacija pri njem in da sem dostavil vse, kar imam, ter da prosim za odpravo napak. Prodajalec na to ni odgovoril. • Kako lahko dosežem odpravo napak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Turistične vrednotnice in vprašanje retroaktivnosti

mag. Janez Tekavc, 28.5.2020

TRGOVINA, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 20-21/2020Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) je bil Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) dopolnjen tako, da sta mu bila dodana dva člena. Ta člena naj bi rešila težave turističnih agencij zaradi njihove obveznosti, da morajo potrošnikom vrniti vplačane zneske za turistične aranžmaje, ker potovanj ni bilo mogoče opraviti zaradi odrejenih omejitev ob koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Oddaja zahtevka za refundacijo nadomestila plače

Patricij Maček, 14.5.2020

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2020Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je za delodajalce vzpostavil novo spletno stran za elektronsko oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestila plač na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi koronavirusa COVID-19. Pravno podlago za omenjene zahtevke predstavlja 56. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta med drugim določa, da se zavarovancem, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca ali to pravico pridobijo po uveljavitvi ZIUZEOP, navedeno nadomestilo krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Visoki neobrestni stroški potrošniškega kredita

Alenka Antloga, 6.5.2020

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2020Okrajno sodišče v Siemianovice Šlonskiu na Poljskem (predložitveno sodišče) je po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pred Sodiščem Evropske unije (SEU) vložilo predlog za predhodno odločanje glede Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah ter razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (Direktiva 2008/48/ES) in Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13/EGS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ocena kreditne sposobnosti potrošnika kot predpogodbena obveznost kreditodajalca

Alenka Antloga, 23.4.2020

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 15-16/2020V okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Sodišče Evropske unije (SEU) na predlog Okrožnega sodišča v Ostravi na Češkem (predložitveno sodišče) odločilo, da mora nacionalno sodišče države članice v skladu z 8. in 23. členom Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (Direktiva 2008/48/ES) po uradni dolžnosti preveriti obstoj kršitve predpogodbene obveznosti dajalca kredita glede ocene kreditne sposobnosti potrošnika in prav tako tudi sámo uveljaviti posledice takšne kršitve, ki izhajajo iz nacionalnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Referenčni indeks španskih hipotekarnih kreditov - jasen in razumljiv?

Zoran Skubic, 9.4.2020

TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2020Težko je ugovarjati trditvi, da se dandanes večina nepremičnin kupuje s hipotekarnim kreditom. Na to nas spomni tudi nedavna in za nekatere precej sporna omejitev stanovanjskih in potrošniških kreditov s strani Banke Slovenije. Za povprečnega potrošnika je razumevanje zapletenih pojmov in pogojev tovrstnih kreditov kar precejšen zalogaj. Redki so namreč tisti, ki lahko brez dodatnih pojasnil razumejo področne termine, kot sta "referenčni indeks" ali pa recimo "letna efektivna obrestna mera" (LEOM). Največji zapleti nastajajo, ko je govora o konkretnih izračunih, in to zlasti, ko gre za dejansko višino spremenljivih obrestnih mer, uradnih referenčnih indeksov hipotekarnih kreditov ter seveda višino LEOM, na podlagi katerih so te obrestne mere izračunane. A ne pozabimo, prav zato velja za področnega prodajalca ali ponudnika višja raven skrbnosti, da povprečnem potrošniku zagotovi tisto raven zahtevane obveščenosti, ki mu zagotavlja realno razumevanje višine dejanskih stroškov njegovega kredita. In prav zagotavljanje tovrstnega (še) primernega nivoja potrebne skrbnosti je bilo bistvo odločanja Velikega senata Sodišča (EU) v nedavni španski zadevi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Koronavirus COVID-19

Patricij Maček, 26.3.2020

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 12/2020V času pandemije koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) je bila vzpostavljena spletna podstran državnega portala GOV.SI Koronavirus COVID-19, na kateri je mogoče najti vse znane informacije v zvezi s preprečevanjem, zajezitvijo, simptomi in zdravljenjem navedene bolezni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Portal PoiščiDelo.si

Patricij Maček, 19.3.2020

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2020Portal PoiščiDelo.si je spletni portal Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod), ki je namenjen vsem iskalcem zaposlitve. Omogoča različne storitve, ki bi jih sicer iskalci zaposlitve morali opraviti osebno z obiskom zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Dolgotrajno odločanje AKTRP o vlogah upravičencev

Avtor ni naveden, 12.3.2020

Človekove pravice, Kmetijstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2020Pobudniki so Varuha človekovih pravic (Varuh) seznanili, da Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP, v nadaljevanju: Agencija) zamuja tako pri odločanju in izdajanju odločb kot tudi pri odobritvi oz. izplačilu odobrenih sredstev, kar se pobudnikom zdi nedopustno in je dokaz neučinkovite kmetijske politike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Posodobljena Slovenska poslovna točka (SPOT)

Patricij Maček, 12.3.2020

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2020https://evem.gov.si/info/sistem-spot Jezik: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: brez Po
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Odklikni nasilje nad ženskami in dekleti

Patricij Maček, 5.3.2020

Človekove pravice, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020http://odklikni.enakostspolov.si Jezik: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video vsebine in brošure Povezava z uporabniki: prek socialn
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Kodificiranje ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče

mag. Luka Vavken, 20.2.2020

Cestni promet

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 7/2020Nedavno je minilo 75 let od osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Maloštevilni še živeči posamezniki, ki so prestali nepredstavljive strahote taborišča smrti, v teh dneh svetu sporočajo eno samo željo: "Da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo." Podobno legitimno in plemenito željo imajo posamezniki, ki so bodisi izgubili nič krive svojce v prometnih nesrečah, ki jim je botroval alkohol, bodisi so bili sami hudo poškodovani v takšnih dogodkih. Brez dvoma je tudi želja in odgovornost vseh tistih, ki so zadolženi za varnost cestnega prometa, da v prihodnje na cestah ne bi ugasnilo nobeno življenje zaradi vpliva alkohola na sposobnost vožnje. Nenazadnje tudi zakonodajalca oziroma predlagateljev cestnoprometne zakonodaje. S tem namenom je bil med drugim pripravljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. Vendar pa rešitev, ki jo na zakonodajni ravni ponuja novi četrti odstavek 33. člena, po katerem so alkohol in psihoaktivne snovi ključen dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče, ni najbolj posrečen način za dosego tega cilja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Evropski potrošniški center Slovenija

Patricij Maček, 6.2.2020

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 5/2020Tokrat se kaže vnovič ustaviti pri zdaj že posodobljenem spletnem mestu Evropskega potrošniškega centra Slovenija, ki je od leta 2006 del mreže Evropskih potrošniških centrov, od leta 2014 pa deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Njegova naloga je - kot lahko preberemo -, da potrošnikom svetuje oziroma pomaga pri nakupovanju v državah članicah Evropske unije (EU), na Norveškem ali Islandiji oziroma pri uveljavljanju njihovih pravic pri ponudniku blaga ali storitev v navedenih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Hladilnik v garanciji za daljše obdobje in nadomestni aparat

Špela Peršl, 30.1.2020

TRGOVINA

Špela Peršl, Pravna praksa, 4/2020Kupila sem hladilnik, za katerega je prodajalec izdal garancijo za dobo petih let. Hladilnik se je pokvaril po dobrih dveh letih. Obrnila sem se na prodajalca, ta pa me je napotil na servisno službo. Naslednji dan se je sicer oglasil serviser, ki je ugotovil okvaro, vendar pa je rekel, naj ne računam, da bi lahko prišel prej kot v roku desetih dni, saj je zaseden. Serviser mi je pojasnil, da za vmesni čas nadomestnega hladilnika ne zagotavljajo. • Kaj lahko storim v tem primeru ter kakšne pravice mi daje zakon?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Patricij Maček, 30.1.2020

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2020V novo podobo se je odela spletna stran Agencije Evropske unije (EU) za temeljne pravice (FRA), katere namen je institucijam EU in njenim državam članicam zagotavljati neodvisno pomoč in strokovno znanje s področja temeljnih pravic. Spletišče je zdaj vsebinsko razdeljeno na štiri zavihke: (1) Delo na pravicah, (2) Listina EU o temeljnih pravicah, (3) Orodja in (4) Izdelki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dan za energetsko pravo v Sloveniji

Aljoša Polajžar, 23.1.2020

Industrija in energetika

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 3/2020Na Brdu pri Kranju je 27. novembra 2019 v organizaciji Prosperie potekal že deseti edini tovrstni forum za energetsko-pravna vprašanja v Sloveniji z vodilnimi slovenskimi in mednarodnimi pravnimi in energetskimi strokovnjaki. Kot je povedala moderatorka foruma Mojca Černelč Koprivnikar, direktorica podjetja Prosperia, je prav energetsko pravo tisto, ki vedno bolj diktira priložnosti in izzive udeležencev energetskih trgov in zelene energetske transformacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

ZDA naftno neodvisne, podjetja pa na psu

Črt Jakhel, 23.1.2020

Industrija in energetika

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2020Kaj bi rekli o poslovni panogi, ki je v zadnjem desetletju naredila več sto milijard dolarjev minusa, še vedno nima pozitivnega denarnega toka, prodajne cene pa vegetirajo, upadajo ali so celo negativne - prodajalec plačuje kupcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Prevozna pogodba v cestnem prometu - solidarna odgovornost za obveznosti do prevoznika

Avtor ni naveden, 23.1.2020

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2020Sklep III Ips 36/2019, 24. september 2019 (Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 238/2017), ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.36.2019 Zakonodajalec je poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmer
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

ePravosodje

Patricij Maček, 19.12.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2019Evropski portal ePravosodje, katerega namen je izboljšati dostop do pravnega varstva v čezmejnih zadevah ter dostop javnosti do informacij o pobudah Evropske komisije in politikah Evropske unije (EU) na splošno, je začel delovati tudi v novi podobi, zdaj še beta različici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič, 19.12.2019

Obligacije, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2019Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Intervencijska pot - pravica lastnikov do ustavljanja v nujnih primerih

dr. Nana Weber, 19.12.2019

Cestni promet

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2019Pred vhodom v blok poteka intervencijska pot. Pot je zaprta z verigo. Lastniki stanovanj bi občasno potrebovali dostop do bloka preko intervencijske poti, gre za primere potrebe prevoza večjih materialov za stanovanje. • Ali lahko lastniki stanovanja za navedene potrebe zahtevamo ključe od verige, s katero je zaprta intervencijska pot?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Odgovornost za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah - razlaga ZDLov-1

Avtor ni naveden, 12.12.2019

Lovstvo in ribištvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019Zakonsko besedilo četrtega odstavka 54. člena ZDLov-1, da Republika Slovenija objektivno in subsidiarno odgovarja za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena od divjadi ali zaradi lova, je treba razlagati restriktivno tako, da odgovarja samo za premoženjsko škodo, ki jo utrpi nelovna površina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku

Zoran Skubic, 28.11.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 34 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(16) 48(10) 47(10) 46(5)
45(9) 45-46(5) 44(10) 44-45(1)
43(9) 43-44(1) 42(1) 42-43(1)
41(3) 41-42(7) 40(1) 39-40(9)
38(12) 38-39(1) 37(11) 37-38(1)
36(8) 36-37(11) 35(16) 34(7)
34-35(1) 33(8) 32(9) 32-33(1)
31-32(6) 30(3) 30-31(4) 29(4)
29-30(6) 28(11) 28-29(7) 27(13)
26(11) 26-27(1) 25(9) 24(8)
24-25(10) 23(17) 23-24(6) 22(14)
22-23(7) 21(13) 21-22(8) 20(20)
Več...

Leto objave

2020(19) 2019(52) 2018(50) 2017(40)
2016(8) 2015(11) 2014(7) 2013(8)
2012(13) 2011(12) 2010(23) 2009(10)
2008(17) 2007(51) 2006(70) 2005(37)
2004(23) 2003(31) 2002(38) 2001(41)
2000(28) 1999(36) 1998(36) 1997(24)
1996(31) 1995(31) 1994(21) 1993(29)
1992(16) 1991(37)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov