O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 22, 4. 6. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji

Sonja_Kralj.jpg

Sonja Kralj

Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.

IZPOSTAVLJAMO

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec

Miha_Sepec.jpg
Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi...

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar

Primoz_Kriznar.jpg
Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji...

Temeljne pravice v času koronakrize z vidika prava EU

dr. Verica Trstenjak

Verica_Trstenjak.jpg
V začetku leta 2020 je svet presenetila t. i. koronakriza, ki je posegla na številna področja. Čeprav se je sprva pojavila kot zdravstvena kriza, je prešla v ekonomsko, solidarnostno ter tudi pravno krizo. Ko govorimo o pravni krizi, mislimo predvsem na probleme spoštovanja človekovih pravic v tem času in možne omejitve. Obenem je koronakriza izpostavila nekatere druge probleme v EU, zlasti vprašanje solidarnosti in učinkovitosti sprejemanja aktov in odločitev.

VSEBINA

Sonja Kralj

Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.

dr. Miha Šepec

Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.

Ivan Šelih

V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.

Primož Križnar

Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.

Domen Turšič

Triindvajset držav članic EU je 5. maja 2020 podpisalo Mednarodno pogodbo o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih sporazumov med državami članicami EU (MPPBIS) in s tem sledilo nekaterim obljubam, ki so vsebovane v deklaracijah držav članic iz 15. in 16. januarja 2019 o pravnih posledicah sodbe Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Achmea ter zaščiti investicij znotraj EU. MPPBIS niso podpisale Irska, ki nima sklenjenega nobenega še vedno veljavnega bilateralnega investicijskega sporazuma (BIS) z drugo državo članico (intra-EU BIS), ter Avstrija, Finska in Švedska, ki so pogodbenice skupno 32 intra-EU BIS (z njimi ima BIS sklenjene tudi Slovenija). Prispevek je namenjen kratki predstavitvi in kritični opredelitvi do nekaterih določb MPPBIS.

Kristina Jan

Nekateri deli narave so tako pomembni, da jih je treba dodatno zaščititi in poskrbeti, da vpliv (kakršnekoli) človeške dejavnosti ni preobremenjujoč za naravo in njene sposobnosti samoočiščenja. V prispevku obravnavam varstvo naravne dediščine oz. naravnih vrednot in pravni okvir za podrobnejšo analizo konkretnega primera Blejskega jezera. Stanje slovenskega naravnega in turističnega bisera se iz leta v leto slabša. Potrebna so dejanja in aktivno in usklajeno ukrepanje pristojnih na državni in občinski ravni.

Hana Hoblaj

Zakonodajalec je na Hrvaškem leta 2003 sprejel celoviti novi zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, v nadaljevanju: ZN), ki se je začel uporabljati 2. oktobra 2003. S tem zakonom je bil na notarje prenesen velik del opravil, ki so jih do tedaj opravljala sodišča, med drugim tudi vodenje zapuščinskih postopkov. Leta 2003 so notarji na Hrvaškem z ZNob zapuščinah v pristojnost dobili tudi sestavljanje javnih oporok, mednarodnih oporok, hrambo oporok, sestavljanje pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodb o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pogodb o odstopu dednega deleža pred delitvijo, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku ter sestavljanje izjav o preklicu oporoke. Zaradi usklajevanja z drugimi predpisi in lažjega opravljanja zapuščinskih postopkov je bil ZNvečkrat spremenjen.

dr. Katarina Zajc

Za mano in za slušatelji predmeta Ekonomija v prvem letniku (pravzaprav pa za večino študentov v Sloveniji) je nenavadno študijsko leto. Kakor vsi drugi smo se tudi mi sredi marca "spopadli" s predavanji na daljavo. Začetki so bili stresni. Učili smo se uporabljati novo aplikacijo in predavati "v prazno", uporabljati virtualno tablo in podobno. Zdaj pa je za mano tudi že prvi rok izpitov, kar je bil najboljši pokazatelj, ali mi je uspelo študentom odpredavati tako, da so snov razumeli, jih motivirati, da uspešno naredijo izpit, predvsem pa jim snov predati na takšen način, da se jim bo zdela ekonomska znanost zanimiva. Sodeč po rezultatih prvega roka nam je uspelo tako tehnično kot akademsko. Več kot uspelo, čeprav je neki cinični znanec pripomnil, da je najbrž velika večina prepisovala na izpitu, saj so študenti tudi izpite delali "online". Jaz pa nisem tako cinična.

Dušan Olaj

Zanimivo je zadnja dva meseca poslušati kolege iz gospodarstva, pa ne samo njih, o državi in njeni pomoči za premostitev koronakrize. Skoraj nihče je ni pričakoval, vsaj ne tako blagohotne in razkošne. Iskreno, tudi jaz je nisem.

dr. Verica Trstenjak

V začetku leta 2020 je svet presenetila t. i. koronakriza, ki je posegla na številna področja. Čeprav se je sprva pojavila kot zdravstvena kriza, je prešla v ekonomsko, solidarnostno ter tudi pravno krizo. Ko govorimo o pravni krizi, mislimo predvsem na probleme spoštovanja človekovih pravic v tem času in možne omejitve. Obenem je koronakriza izpostavila nekatere druge probleme v EU, zlasti vprašanje solidarnosti in učinkovitosti sprejemanja aktov in odločitev.

Tadej Kovačič

Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalca zanima, ali lahko regres za letni dopust v letu 2020 izplača kasneje kot 1. julija.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalca zanima, ali lahko delavcem podaljša referenčno obdobje za izrabo starega letnega dopusta iz leta 2019.

Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.

Devetnajsta alineja drugega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti nista v neskladju z Ustavo.

Zahteva za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena v zvezi s 384., 386. in 401. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se zavrže. Druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona.

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki v Sloveniji dela in živi že 30 let, tukaj ima prijavljeno stalno prebivališče, vendar nima slovenskega državljanstva. Po njenem mnenju naj bi bila ravno ta okoliščina razlog, da so ji na banki zavrnili vlogo za odlog plačevanja kredita. Po njenem mnenju gre za diskriminatorno odločitev banke.

Senat: mag. Rudi Štravs (preds.), Jan Zobec (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik

Zoran Skubic

Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"

mag. Uroš Goričan

Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.

Domen Kodrič

Tematika četrtega predavanja v seriji Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti, ki je potekalo 13. maja 2020, je bila aktualna bolezen covid-19. Prof. dr. Janez Tomažič, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter zdravnik na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja (UKC Ljubljana), je pregledno predstavil najpomembnejše informacije o novi bolezni, opisal prakso zdravljenja, poudaril nujnost preventive in podal oceno trenutnega stanja in napovedi za prihodnost.

dr. Nataša Hribar

Nekoč sem na spletu naletela na zanimivo igro - nekdo je zapisal, da se v bolniški postelji zabava s sklanjanjem "nenavadnih" slovničnih oblik; tema je bilo sklanjanje pomanjševalnice notranjih organov. Torej: če so majhna jetra jetrca, kako se glasi dajalniška oblika pomanjševalnice? In kakšno obliko imajo v tem sklonu majhna pljuča, torej pljučka? Odgovora na obe vprašanji sta sicer na dlani, če upoštevamo slovnična pravila, a ker teh oblik ne uporabljamo prav pogosto, še zlasti pa ne v nekaterih sklonih, se tisto, kar je sicer slovnično pravilno, včasih sliši nenavadno. Jetra imajo seveda v dajalniku obliko jetrom, jetrca pa jetrcem, saj se za glasom -c končniški o premenjuje v e (-om ) -em). Pri pljučih je ravno obratno: preglas v dajalniku se zgodi pri nepomanjšani obliki (pljučem), pomanjševalnica pljučka pa ima v dajalniku nepreglašeno končnico -om (pljučkom).

Janez Kranjc

Rek, ki ga navaja Kvintilijan v Šoli govorništva (8, 5, 4), je vzet iz Terencijeve komedije Dekle z Androsa (68). Slovensko bi se glasil Ustrežljivost ustvarja prijatelje, resnica sovraštvo.

Urša Ravnikar Šurk

Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s poročilom o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki ga je pripravil njen bivši predsednik Boris Štefanec, ki mu je konec marca potekel mandat. V razpravi so prevladovale kritike prejšnjega vodstva, člani odbora pa so izrazili pričakovanje, da bo z novim predsednikom Robertom Šumijem komisija bolje delala.

Primož Jamšek

Ponedeljek, 25. 5. Poroštveni zakon. Ustavni sodniki so zavrnili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poroštvenega zakona za drugi tir in del tretje razvojne osi. Pobudo so vložili Vili Kovačič, Sergij Andrejaš, Domen Marovt in Jožef Horvat in v njej navedli,

"Drugače kot načelo nadrejenosti, načelo primarnosti, vsaj sledeč doktrini nacionalnih ustav ter ustavnih sodišč, učinkuje, če EU spoštuje načela demokratičnosti, vladavine prava ter človekove pravice in če EU, seveda, ravna v mejah prenesenih pristojnosti." (Profesor na E

Primož Jamšek

Ponedeljek, 25. 5. Afera dieselgate. Civilni senat Zveznega sodišča v Nemčiji (Bundesgerichtshof - BGH) je sprejel težko pričakovano odločitev v t. i. aferi dieselgate. Nemško najvišje sodišče za civilne zadeve je odločilo, da je Herbert Gilbert, ku

PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4

Primož Jamšek

Nadaljujemo s prevetritvijo spretnih portalov naših institucij, ki so s pridom izkoristile koronakrizo za izboljšanje komunikacijskih kanalov za zainteresirano javnost. Tokrat smo pod drobnogled vzeli nadzornika trga finančnih instrumentov, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Patricij Maček

Napovednik

UL C 177 A 1. Direktor - http://eur-lex.europa.eu , rok je 18. junij. Ministrstvo za javno upravo 2. Podsekretar v Direktoratu za notranji trg, v Sektorju za gospodarsko pravo, pomoč in prestru

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 18. redni seji (28. maj 2020): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020, - Ur

25. maj - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru. 29. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 74/20) - veljati začne 5. junija.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov