O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 19, 14. 5. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Sodstvo iz leta 2019 v - epidemijo!

Damijan_Florjancic.jpg

mag. Damijan Florjančič

Običajno se vsako leto v prvi polovici maja na Vrhovnem sodišču RS (VS) ukvarjamo z zadnjimi pregledi in dopolnitvami letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti slovenskega sodstva v preteklem letu (LPUUS). Po določbi tretjega odstavka 60.b člena Zakona o sodiščih (ZS) je rok za njegovo oddajo Državnemu zboru ter hkrati v vednost sodnemu svetu in ministrstvu za pravosodje 15. maj. Prvi statistični podatki po novem letu so že kazali na relativno ugodno podobo poslovanja slovenskega sodstva v letu 2019, kar je bilo predstavljeno ob otvoritvi sodnega leta 2020 sredi februarja. Ti podatki so bili že zadostna podlaga za identificiranje kritičnih točk pri načrtovanju poslovanja v letu 2020 in za opredeljevanje prioritet ter čim bolj konkretnih zadolžitev vodstev sodišč zaradi spremljanja in zagotavljanja njihove realizacije. Po tako optimistično zastavljenem delu smo delovno zakorakali v tretji mesec letošnjega leta, ko nas je sredi meseca zadela - koronavirusna bolezen (spoštljivo poimenovana COVID-19)!

IZPOSTAVLJAMO

Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis

Jan Zobec

Jan_Zobec.jpg
Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.

Zaščita tujih investicij v času ukrepov zaradi epidemije

Maks David Osojnik

Maks_David-Osojnik.jpg
Epidemija bolezni COVID-19 je zamajala svetovno gospodarstvo in vlade po svetu so se odzvale s sprejetjem ukrepov, ki bi se še pred nekaj meseci zdeli nepredstavljivi. Zaprtja mej, uvozne in izvozne omejitve, zaprtje velikega dela gospodarstva, omejitve nekaterih človekovih pravic, nacionalizacija podjetij in na drugi strani ukrepi za podporo gospodarstvu bodo intenzivno vplivali tudi na tuje investicije.

Pravni vidiki ukrepov karantene in izolacije

dr. Damjan Gantar

Kot pove že naslov, se bom v prispevku ukvarjal s problematiko dveh prisilnih ukrepov na področju zdravstva, to sta karantena in osamitev (ali izolacija). Ta dva pojma pozna tako naša kot druge tuje ureditve že zelo dolgo, vendar smo ju vsaj pri nas dojemali kot neke vrste hipotetično možnost ukrepov, ki bi jo potencialno lahko uporabili, če bi bila za to potreba, a je več kot dve desetletji ni bilo treba uporabiti. S pravnimi vidiki teh dveh ukrepov so se ukvarjali zelo redki pravniki, tudi o...

VSEBINA

mag. Damijan Florjančič

Običajno se vsako leto v prvi polovici maja na Vrhovnem sodišču RS (VS) ukvarjamo z zadnjimi pregledi in dopolnitvami letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti slovenskega sodstva v preteklem letu (LPUUS). Po določbi tretjega odstavka 60.b člena Zakona o sodiščih (ZS) je rok za njegovo oddajo Državnemu zboru ter hkrati v vednost sodnemu svetu in ministrstvu za pravosodje 15. maj. Prvi statistični podatki po novem letu so že kazali na relativno ugodno podobo poslovanja slovenskega sodstva v letu 2019, kar je bilo predstavljeno ob otvoritvi sodnega leta 2020 sredi februarja. Ti podatki so bili že zadostna podlaga za identificiranje kritičnih točk pri načrtovanju poslovanja v letu 2020 in za opredeljevanje prioritet ter čim bolj konkretnih zadolžitev vodstev sodišč zaradi spremljanja in zagotavljanja njihove realizacije. Po tako optimistično zastavljenem delu smo delovno zakorakali v tretji mesec letošnjega leta, ko nas je sredi meseca zadela - koronavirusna bolezen (spoštljivo poimenovana COVID-19)!

Jan Zobec

Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.

Maks David Osojnik

Epidemija bolezni COVID-19 je zamajala svetovno gospodarstvo in vlade po svetu so se odzvale s sprejetjem ukrepov, ki bi se še pred nekaj meseci zdeli nepredstavljivi. Zaprtja mej, uvozne in izvozne omejitve, zaprtje velikega dela gospodarstva, omejitve nekaterih človekovih pravic, nacionalizacija podjetij in na drugi strani ukrepi za podporo gospodarstvu bodo intenzivno vplivali tudi na tuje investicije.

Aleš Avbreht, Anja Drečnik

Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo. V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

Lana Krznarič

V času epidemije bolezni covid-19 je bilo sprejetih več interventnih zakonov za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Vsebovali so ukrepe na različnih področjih, v katere pa ni bila zajeta skupina slovenskih državljanov, na katero prav tako pomembno vplivajo posledice epidemije zaradi okoliščin v zvezi z njihovim delom - pomorščaki.

Manja Kunšek Guček

Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.

Mark Jeršič, Kristina Sajovic, Ana Samobor, Lucija Tacer

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in Sodišče Evropske unije (SEU) v svojih odločitvah pogosto obravnavata pravico posameznika do osebnega imena, ki jo obe razumeta kot sestavni del posameznikove pravice do zasebnega in družinskega življenja. Primarni fokus ESČP je varstvo človekovih pravic in s tem varstvo posameznikovega osebnega imena v luči njegove identitete ter povezanosti z družinskimi člani, SEU pa varstvo te pravice nudi le, kadar obstaja ustrezna povezava s pravnim redom EU, zlasti v okviru zagotavljanja svobode gibanja in prebivanja na območju EU, kar odločanje postavlja v nekoliko bolj ekonomski kontekst.

Luka Milanović, Gregor Oprčkal

Pandemija koronavirusa je opustošila vrhunski ekipni šport. Zamrznjena ali predčasno zaključena so praktično vsa državna prvenstva, regionalna in evropska tekmovanja. Nadaljevanje nogometne Lige prvakov je prestavljeno za nedoločen čas, podobno tudi košarkarske Evrolige, zaključni turnir rokometne Lige prvakov naj bi se odvil šele 28. in 29. decembra 2020, Evropska odbojkarska zveza (CEV) pa je celo obelodanila, da je sezona evropskih klubskih tekmovanj nepreklicno končana.

Hinko Jenull

Gornji citat v polni meri velja tudi za pravno državo in pravosodje kot njen najpomembnejši del. Kaj nam COVID-19 okužba razkriva na našem področju, česar še nismo vedeli in (kot se je žal pokazalo) rajši ne bi izvedeli?

dr. Anže Burger

Učinki pandemije COVID-19 na gospodarstvo že dobivajo prve obrise in ekonomisti napovedujejo recesijo, ki ji ni bilo para v zadnjih 75 letih. V tej kolumni bom predstavil svoje napovedi glede dolgoročnega vpliva prihajajoče krize na globalizacijo, trgovinsko politiko in strukturo trga.

dr. Damjan Gantar

Kot pove že naslov, se bom v prispevku ukvarjal s problematiko dveh prisilnih ukrepov na področju zdravstva, to sta karantena in osamitev (ali izolacija). Ta dva pojma pozna tako naša kot druge tuje ureditve že zelo dolgo, vendar smo ju vsaj pri nas dojemali kot neke vrste hipotetično možnost ukrepov, ki bi jo potencialno lahko uporabili, če bi bila za to potreba, a je več kot dve desetletji ni bilo treba uporabiti. S pravnimi vidiki teh dveh ukrepov so se ukvarjali zelo redki pravniki, tudi o tem več v nadaljevanju. Zdaj je situacija na tem področju zaradi znanih dogodkov bistveno drugačna.

Špela Peršl

V maju 2019 smo preko firme pri avtohiši kupili rabljeno vozilo. Po mesecu in pol je prišlo do okvare motorja. Prodajalca smo nemudoma obvestili o napaki in ga pozvali, naj pregleda vozilo ter zniža kupnino, vendar je odgovoril, da je 30-dnevna garancija, ki jo je dal ob nakupu, že potekla, zato iz tega naslova nima nobenih obveznosti več. Septembra 2019 smo vložili tožbo, nato pa nismo plačali sodne takse. • Ali lahko ponovno vložimo tožbo za uveljavljanje zahtevka na podlagi odgovornosti prodajalca za stvarne napake?

mag. Suzana Pisnik

V sosednjem stanovanju večstanovanjske stavbe ima sosed pozno v noč televizor tako na glas, da se sliši v moje stanovanje in da ponoči ne morem spati. • Ali sem dolžan trpeti prekomeren hrup in kakšne pravne možnosti imam na voljo?

dr. Nana Weber

Ali se pri delavcih pred upokojitvijo (ko gre za delavca po prvi alineji drugega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih) pri računanju pogojev za upokojitev s strani delodajalca oziroma Zavoda RS za zaposlovanje lahko upošteva tudi znižanje starosti na račun otrok? • Prosim za konkreten odgovor, ali lahko delavec delavki, ki je rojena 6. decembra 1959 in ima dva otroka, pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpove 6. januarja 2022 ali 6. novembra 2022 oziroma kdaj delavka pridobi pravico do nadomestila za brezposelnost v trajanju 25 mesecev.

Zoran Skubic

Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.

Najpogostejše tovrstno kaznivo dejanje je bilo kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva.

Pred kratkim uveljavljeni interventni zakon ZZUSUDJZ je omogočil začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni zaradi širjenja okužb s covidom-19, če pri obsojencu ni varnostnih zadržkov. Varuh človekovih pravic (Varuh) pri tem opozarja na posebno skrb za najranljivejšo skupino obsojencev.

Marijan Pavčnik

Današnji dan je bil nekaj posebnega. S Piko sva se odpeljala v Ljubljano, da urediva več tekočih (zlasti službenih) zadev. Na poti do Ustavnega sodišča sva se ustavila pri mlajšem sinu, ki naju je skupaj z ženo in vnučko Zarjo (10) pozdravil z varne varnostne razdalje. Na poti nazaj v Ribčev laz (kjer imava začasno prebivališče) sva postala pred sosednjim blokom, kjer sva se, spet z varne varnostne razdalje, srečala s starejšim sinom s partnerico in tremi vnuki, ki imajo tako kot vnučka lepa imena: Josip (14), Veno (12) in Pavel (7).

dr. Luka Mišič

Pravo socialne varnosti je ena hitreje spreminjajočih se pravnih panog. Ustavno načelo socialne države in pravica do socialne varnosti zakonodajalca zavezujeta k sprejemanju predpisov, ki osebam zagotavljajo ustrezno raven socialne zaščite, mednarodni pravni akti pa k nadaljnjemu razvoju sistemov socialne varnosti. Ob tem je nujno, da zakonodajalec zasleduje tako splošna pravna načela, kot na primer načelo enakosti, načelo jasnosti in določnosti ter predvidljivosti predpisov, kot tudi posebna pravna načela socialne varnosti, na primer načelo vertikalne in horizontalne solidarnosti, in siceršnji ustavnopravni ter sistematični namen socialnih pravic. Kadar so dajatve zagotovljene iz sistema socialnega zavarovanja, te nadomeščajo izpad aktivnega dohodka in zmanjšujejo življenjske stroške. Kadar so zagotovljene iz sistema socialnega varstva, preprečujejo in odpravljajo revščino in socialno izključenost.

Lora Briški

V začetku leta 2020 je na knjižne police prispela obsežna monografija Motivi za kazniva dejanja izpod peresa vrhovnega državnega tožilca mag. Andreja Ferlinca, ki obravnava eno izmed danes najbolj spornih tem v kazenskopravni dogmatiki. Monografijo je izdala FDV Univerze v Ljubljani, ki je delo umestila v knjižno zbirko Pravo in gospodarstvo.

dr. Nataša Hribar

Kotiček tokrat začenjam z nekaj primeri, ki sem jih izpisala z različnih spletnih strani. V njih je označen predlog izza; premislite, ali je ta predlog v vseh primerih uporabljen pravilno, in če ni, zakaj ne.

Janez Kranjc

Rek je vzet iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 3, 43). Slovensko bi se glasil: Vlogo prijatelja namreč odloži, ko prevzame vlogo sodnika.

Urša Ravnikar Šurk

Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.

Patricij Maček

Ponedeljek, 4. 5. Delo sodišč. Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS) in Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SA

"Čeprav imajo mediji pravico biti pristranski in tudi slabi, pa to ne velja za tisti medij, ki se imenuje javna radio-televizija. Ta ne more in ne sme v primežu konflikta političnih in ekonomskih interesov narekovati politične agende v državi." (Profesor na EPF Nove univer

Patricij Maček

Torek, 5. 5. Romunija. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo proti Romuniji zaradi odstavitve nekdanje vodje specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji Laure Codrute Kövesi leta 2018. Kot je odločilo ESČP, je romunska vlada kršila pr

PP, št. 6/95, 30. marec 1995, str. 1

Patricij Maček

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je za delodajalce vzpostavil novo spletno stran za elektronsko oddajo zahtevkov za refundacijo nadomestila plač na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi koronavirusa COVID-19. Pravno podlago za omenjene zahtevke predstavlja 56. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta med drugim določa, da se zavarovancem, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca ali to pravico pridobijo po uveljavitvi ZIUZEOP, navedeno nadomestilo krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Patricij Maček

Napovednik

UL C 142 A 1. Članstvo v odboru za pritožbe Urada skupnosti za rastlinske sorte - http://eur-lex.europa.eu , rok je 31. maj. Mojazaposlitev.si, http://

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 1. izredni seji (30. april 2020): - mnenje o zahtevi skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti 9. in 103. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posled

6. maj - predlog zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1D) (Ur. l. RS, št. 65/20) - veljati začne 23. maja. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov