O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 8-9, 5. 3. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Razumevanje prava

Marijan_Pavcnik.jpg

dr. Marijan Pavčnik

1. Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med čisti normativni pristop in sintetično razumevanje prava, ki "red" in "človečno ravnanje" združuje v enovit pojem prava. Na tej poti sta nosilni razpravi Denkökonomische Voraussetzungen der Rechtswissenschaft (Predpostavke ekonomije mišljenja v pravni znanosti, 1917) in Naturrecht und Natur des Rechtes (Naravno pravo in narava prava, 1956). Posebno težo ima tudi odgovorno ustvarjanje prava in države, ki omogočata sožitje v družbi. Leonid Pitamic (1885-1971) je o tem spregovoril že v otvoritvenem predavanju Pravo in revolucija (1920): "Svoboda brez meje mora uničiti človeško družbo in človeka samega. Družba in človek morata živeti le v omejeni svobodi. Kako se te meje določijo, pa je ves problem logike, morale in je tudi problem države."

IZPOSTAVLJAMO

Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov

dr. Polonca Kovač

Polonca_Kovac.jpg
Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri...

COVID-19, dogodek višje sile?

dr. Jasna Zwitter Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa

Jasna_Zwitter-Tehovnik.jpg
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo,...

VSEBINA

dr. Marijan Pavčnik

1. Pitamičev prispevek k razumevanju prava je razpet med čisti normativni pristop in sintetično razumevanje prava, ki "red" in "človečno ravnanje" združuje v enovit pojem prava. Na tej poti sta nosilni razpravi Denkökonomische Voraussetzungen der Rechtswissenschaft (Predpostavke ekonomije mišljenja v pravni znanosti, 1917) in Naturrecht und Natur des Rechtes (Naravno pravo in narava prava, 1956). Posebno težo ima tudi odgovorno ustvarjanje prava in države, ki omogočata sožitje v družbi. Leonid Pitamic (1885-1971) je o tem spregovoril že v otvoritvenem predavanju Pravo in revolucija (1920): "Svoboda brez meje mora uničiti človeško družbo in človeka samega. Družba in človek morata živeti le v omejeni svobodi. Kako se te meje določijo, pa je ves problem logike, morale in je tudi problem države."

dr. Polonca Kovač

Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri uveljavljanju pravic in obveznosti teh subjektov v skladu z javnim interesom, se ti trendi inter alia kažejo pri iskanju določene oblike upravnih aktov, ki določajo pravni položaj strank. A pri tem se neredko pojavijo težave pri razlogovanju, saj že pristojni organi EU, zakonodajalec ali upravni organi bodisi ne opredelijo nedvoumno pravne narave akta, ki naj se izda na določeni, praviloma sektorsko pogojeni pravni podlagi, bodisi ne sledijo sistemski hierarhiji (u)pravnih aktov. Vse to prinaša dileme definiranja, za kateri akt gre in - posledično - kaj velja za postopek njegovega sprejema oziroma izdaje, učinkovanja in pravnega varstva. Ta prispevek je namenjen osvetlitvi problema z navedbo nekaj izbranih primerov aktov iz nedavne slovenske upravne prakse, da bi se v prihodnosti bolj zavedali pomena te problematike.

dr. Jasna Zwitter Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.

Bojan Podgoršek

V Pravosodnem biltenu št. 2/2019 je v Povzetku razprave o aktualnih vprašanjih zemljiškoknjižne šole leta 2018 kot nezavezujoči pripomoček pri oblikovanju sodne prakse navedeno tudi stališče:

Zvjezdan Radonjić

Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do nepristranskega sojenja, ki je univerzalna in sodi med temeljne človekove pravice. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektiven kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.

Filip Peče

Svetovna finančna kriza, ki se je pričela leta 2007, je dodobra pretresla ne samo finančni sektor, temveč tudi celotno gospodarstvo. Med njene posledice spadajo tudi velikanske zaloge nedonosnih posojil (NPL) oz. nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Problematika NPL je v upadanju, a še zdaleč ni irelevantna, saj še vedno bremeni marsikatero državo članico EU. Ni dvoma, da zaloge NPL v bilancah bank pomenijo eno izmed kritičnih tveganj, s katerimi se v tem trenutku sooča evropski bančni sistem.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).

Iris Hajd

Na prvi pogled to vprašanje zveni kot znanstvena fantastika in umetno iskanje novih pravnih problemov. Robot ne predstavlja zgolj naprave oz. stroja, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo. Zato se takoj postavi prvo vprašanje, kaj sploh so roboti. Kako jih definirati? So to stvari po 15. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje? Komu potem pripada izdelek, ki ga robot ustvari? Govorimo o samovozečih avtomobilih, dronih, industrijskih robotih, robotih za nego, zabavnih robotih in robotih v kmetijstvu itd.

dr. Katarina Zajc

Čeprav je od Prešernovega dne, dneva slovenske kulture, minilo skoraj mesec dni, slavnostni govori na proslavah še vedno odzvanjajo v meni. Eno izmed glavnih sporočil, kakor sem jih dojela, je bilo, da so zlasti kulturniki tisti, ki vedo, kakšni dogodki, predstave in podobno so dobri za slovenske prebivalce, ter da jih moti to, da če določeni kulturni dogodki politiki niso všeč, ta enostavno ukine njihovo financiranje.

dr. Anže Burger

Dnevno lahko spremljamo novice o tem, kako izbruh virusa Covid-19 vpliva na verige dodane vrednosti in prekinja industrijsko proizvodnjo po celem svetu. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča izrednemu porastu globalnih verig vrednosti, ki so najbrž s trgovinsko vojno Donalda Trumpa in sedaj še s pandemijo koronavirusa dosegle svoj zenit. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo fragmentacija proizvodnje postala bolj regionalna in da se bodo verige vrednosti začele krajšati. Poglejmo si, kako širjenje koronavirusa vpliva na globalne verige vrednosti in kakšne ekonomske učinke lahko pričakujemo.

mag. Andrej Ferlinc

Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.

mag. Nataša Belopavlovič

Delavec, ki dela na psihično in fizično precej zahtevnem delu, je imel v preteklosti zdravstvene težave. Ko se je vrnil na delo, je predložil mnenje pooblaščenega zdravnika medicine dela, da začasno, za obdobje enega meseca, ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev ter da mu do izboljšanja zdravstvenega stanja delodajalec ne sme odrejati nadurnega in nočnega dela. Zdravnik ni podal predloga za oceno invalidnosti, ker meni, da so težave le začasne in da se bo delavcu zdravstveno stanje čez čas izboljšalo. • Kaj pomenijo take omejitve - ali se jih moramo držati? • Ali lahko delavca začasno prerazporedimo na drugo, lažje delo oz. ali lahko delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi zaradi zdravstvene nezmožnosti oziroma nesposobnosti?

Špela Peršl

Oče je do pred kratkim živel s partnerico v zunajzakonski skupnosti več kot deset let. Zaradi starosti in bolezenskih težav je sedaj v domu za ostarele, jaz kot sin pa moram poravnati vse obveznosti iz naslova plačevanja doma za ostarele, ker oče nima zadostnih sredstev za plačilo. • Zanima me, ali moram sam v celoti nositi vse stroške ali pa jih je dolžna poravnati tudi očetova zunajzakonska partnerica.

dr. Nana Weber

Iz prejšnjega zakona imam dva otroka, ki sta preskrbljena in samostojna. V novem zakonu se mi je rodil otrok. Rada bi, da otroka iz prejšnjega zakona ne bi dedovala po meni, temveč da bi dedoval le novorojeni otrok. • Kako lahko ostalim nujnim dedičem (otrokoma iz prejšnjega zakona in sedanjemu možu) z oporoko, v kateri zapuščam vse novorojenemu sinu, preprečim dedovanje?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlil delavca za določen čas enega leta. Po enajstih mesecih dela je delavec nastopil bolniški stalež. Kaže, da bo delavec na bolniški še nekaj časa. Ko bo ozdravel, pa ga bo delodajalec potreboval. • Ali mu lahko podaljša pogodbo še za določen čas enega leta, čeprav bo delavec v času izteka prve pogodbe oz. sklenitve nove v bolniškem staležu?

Matej Vošner

• Ali sme delodajalec delavcu, ki se je vrnil z območja, na katerem je veliko obolelih z novim koronavirusom, preventivno odrediti delo od doma oz. kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni?

Člen 47 Zakona o urejanju trga dela je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena Zakona o urejanju trga dela tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu.

Člen 200 ZDR-1 ne določa, kakšen zahtevek mora postaviti delavec v tožbi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za oblikovanje tega pa je tudi sicer treba upoštevati pravila procesnega (civilnega) prava.

Zoper pobudnico je bil uveden izvršilni postopek na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je bil izdan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o denarni kazni. Izvršilni naslov se je dejansko nanašal na pobudničino soimenjakinjo, ki ima drugačen naslov prebivališča, pobudnici pa je bil kljub temu blokiran bančni račun, s čimer so ji nastali dodatni stroški, utrpela pa je tudi druge nevšečnosti.

Sonja Strle

Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.

Zoran Skubic

Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.

Zoran Skubic

Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.

Neža Kompare

V okviru spora med farmacevtskima družbama in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) je Sodišče EU, natančneje Splošno sodišče, kar dvakrat presojalo, ali sodijo podatki iz dokumentov, predloženih v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, pod splošno domnevo zaupnosti oziroma izjemo v zvezi z varstvom poslovnih interesov. Splošno sodišče je v predhodni sodbi že zavrnilo predlog pritožnic za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA. Ta pritožba je po navedbah generalnega pravobranilca Gerarda Hogana ena izmed prvih pritožb, v katerih je Sodišče obravnavalo dostop do dokumentov, predloženih med postopkom vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.

dr. Matej Avbelj

Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! Na vas se obračam v vaši funkciji predsednika Rektorske konference Republike Slovenije. Kot veste, je Nova univerza že 8. avgusta 2019 vložila vlogo za polnopravno članstvo v Rektorski konferenci. Vloga vsebuje pristopno

Klemen Šuligoj

Dne 12. februarja 2020 je v sodni palači potekala sedaj že tradicionalna slovesna otvoritev sodnega leta 2020. Z nagovori so ga obeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez, predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik ter predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Po zaključku dogodka je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič ter podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević.

Zarja Bregant

Pred časom je pri založbi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izšla knjiga Gospod Leon Štukelj in Tovarišija avtorjev Ivana Čuka, Alenke Puhar in Aleksa Leona Vesta. Knjiga je bila decembra in januarja predstavljena na številnih dogodkih in okroglih mizah, kjer so jo poslušalci sprejemali z velikim zanimanjem. Predstavlja nam namreč tisti del zasebnega in poklicnega življenja olimpionika Leona Štuklja, ki ga je poznalo le malo ljudi.

dr. Janez Kranjc

Lani je kot četrta knjiga žepne zbirke Pravna obzorja pri GV Založbi izšlo inavguralno predavanje profesorja Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Imel ga je v četrtek, 15. aprila 1920, na novoustanovljeni pravni fakulteti, na kateri so se s tem začela redna predavanja.

Tim Horvat

Presidential Elections and Majority Rule: The Rise, Demise, and Potential Restoration of the Jeffersonian Electoral College (Predsedniške volitve in vladavina večine: Vzpon, zaton in možna obnova Jeffersonovega elektorskega sistema)

dr. Nataša Hribar

Saj vem, da ga imate že vrh glave, tudi pri meni je tako, a obljubim, da bom ostala pri jezikovni obravnavi. Sploh si nisem mislila, da bi novi virus lahko postal tema jezikovnega kotička. Pa je - in to takoj, ko sem na družbenem omrežju naletela na modrovanje enega od uporabnikov, češ, zakaj mediji za poimenovanje tega virusa uporabljajo enobesedni izraz (koronavirus); po njegovem bi se to ime moralo zgledovati po že ustaljenih poimenovanjih, kakršno je - tudi to je bilo mnenje omenjenega uporabnika - na primer virus gripe; torej virus korona.

Janez Kranjc

Rek, ki bi se slovensko glasil "Vse grde besede si izrekel, ko si o nekom dejal, da je nehvaležen", je vzet iz zbirke maksim Publilija Sirca. Ta je verjetno v prvi polovici zadnjega stoletja republike prišel v Rim kot suženj. Lastnik, ki je opazil njegovo nadarjenost, ga je šolal in osvobodil. Publilij je prevzel patronovo ime ter postal znan komik in oponašalec. Od njegovega dela se je ohranila le zbirka 700 moralnih maksim. Publilijeve maksime, ki so jih v srednjem veku znatno dopolnili, so imele vse do danes velik vpliv. Po maksimi, ki mu jo pripisujejo (Saxum volutum non obducitur musco - kotalečega se kamna ne obraste mah), naj bi bila npr. poimenovana glasbena skupina The Rolling Stones.

Urša Ravnikar Šurk

Koalicijski sporazum na 13 straneh določa način delovanja koalicije in usklajevanja partneric v prihodnji vladi, če bo mandatar Janez Janša dobil zadostno podporo v DZ. Obenem navaja tudi ključne ukrepe po resorjih.

Patricij Maček

Ponedeljek, 17. 2. Aktivna politika zaposlovanja. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na podlagi zahteve Vrhovnega sodišča odločalo o ustavnosti 47. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Izpodbijana določba je urejala postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni

"Tudi če so za prepočasno reševanje zadev soodgovorni drugi akterji, denimo policija z bolj ali manj kakovostnim delom v predkazenskem postopku, državno tožilstvo, ki ni vselej dobro pripravljeno na glavne obravnave, zakonodajalec, ki ne sprejme nujnih sprememb kazenske zakonodaje, bo na

Patricij Maček

Torek, 18. 2. Nekooperativne davčne jurisdikcije. Finančni ministri Evropske unije (EU) so posodobili skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij. Na seznam so bile dodane štiri države oziroma ozemlja (Kajmanski otoki, Palav, Panama in Sejšeli), ki za

PP, št. 5/94, 10. marec 1994, str. 1

Patricij Maček

http://odklikni.enakostspolov.si Jezik: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video vsebine in brošure Povezava z uporabniki: prek socialn

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 9/20 1. Tri do pet mest kandidatk in kandidatov za namestnice in namestnike izvoljenega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice - Ministrstvo za pravosodje, rok je 14. marec. Ur. l. RS, št. 10/20 2. Notarski pomočnik pri n

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 106. dopisni seji (20. februar 2020): - Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, - Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020, Predlagateljica: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in preh

19. januar - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. 20. januar - Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kube o sodelovanju v kulturi, izobraževanju

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Poslovnik Državne volilne komisije (PoDVK-1) (Ur. l. RS, št. 10/20) - veljati začne 7. marca. 2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (Ur. l. RS, št. 11/20) - velja od 26.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov