O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 47, 1. 12. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Čas za vrnitev k osnovam

dr. Neža Kogovšek Šalamon

Neza_Kogovsek-Salamon.jpg
Na seminarju o nediskriminacijskem pravu Evropske unije, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo vsako leto gosti Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, je letos z uvodnim nagovorom nastopila nemška profesorica prava in ustavna sodnica Susanne Baer. Ob tem govoru mi je odleglo, saj je v njem tematizirala nekaj, česar se tudi sama v zadnjem času močno zavedam in me skrbi. Nekateri dosežki naše civilizacije, kot so vladavina prava in temeljne človekove pravice, so bili še nedavno videti samoumevni: dosegli smo jih, bili so tu, o njihovi legitimnosti ni bilo več razprave. Ta je potekala večinoma o načinih, kako te dosežke razumemo in na kakšen način jih izvajati.

IZPOSTAVLJAMO

Do kod seže pravica seznanitve z lastnimi osebnimi podatki?

mag. Urban Brulc

Urban_Brulc.jpg
Ena izmed obveznosti, ki jo sistem varstva osebnih podatkov nalaga upravljavcem zbirk osebnih podatkov, je tudi zagotavljanje dostopa do osebnih podatkov in s tem povezanih informacij na zahtevo posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

Prekarno delo in delovno razmerje

dr. Janez Novak

Janez_Novak.jpg
V slovenski laični javnosti in v strokovnem pravnem jeziku se že nekaj časa navajajo in uporabljajo pojmi: prekaren, prekeren, prekarij, prekarno/prekerno delo, celo prekarno/prekerno delovno razmerje (DR). Normativne in strokovne delovnopravne definicije navedenih pojmov nimamo ali pa so opredelitve pomanjkljive, zato strokovno gledano ne vemo, kaj pomenijo in kdaj oziroma v katerih primerih jih smemo uporabljati. Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko...

Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov

dr. Andraž Teršek

Andraz_Tersek.jpg
Prispevek je esejistični zapis razprave z okrogle mize, ki ga je uredil dr. Andraž Teršek, z naslovom Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu dne 14. oktobra 2016. Razpravljali so izr. prof. dr. Andraž Teršek (pobudnik in vodja), izr. prof. dr. Matej Avbelj, izr. prof. dr. Jurij Toplak, izr. prof. dr. Saša Zagorc, sodnik Vrhovnega sodišča RS Tomaž Pavčnik in izr. prof. dr. Marko Novak.

VSEBINA

dr. Neža Kogovšek Šalamon

Na seminarju o nediskriminacijskem pravu Evropske unije, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo vsako leto gosti Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, je letos z uvodnim nagovorom nastopila nemška profesorica prava in ustavna sodnica Susanne Baer. Ob tem govoru mi je odleglo, saj je v njem tematizirala nekaj, česar se tudi sama v zadnjem času močno zavedam in me skrbi. Nekateri dosežki naše civilizacije, kot so vladavina prava in temeljne človekove pravice, so bili še nedavno videti samoumevni: dosegli smo jih, bili so tu, o njihovi legitimnosti ni bilo več razprave. Ta je potekala večinoma o načinih, kako te dosežke razumemo in na kakšen način jih izvajati.

mag. Urban Brulc

Ena izmed obveznosti, ki jo sistem varstva osebnih podatkov nalaga upravljavcem zbirk osebnih podatkov, je tudi zagotavljanje dostopa do osebnih podatkov in s tem povezanih informacij na zahtevo posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

Dejan Valentinčič

V Republiki Italiji bo v nedeljo, 4. decembra, potekal ustavni referendum, na katerem bodo državljani odločali o usodi t. i. reforme Renzi-Boschi, poimenovane po predsedniku vlade Matteu Renziju in ministrici brez listnice, pristojni za ustavne reforme in odnose s parlamentom, Marii Eleni Boschi. Ker bo reforma v primeru referendumske potrditve pomenila največjo spremembo političnega sistema sosednje Italije po letu 1948, ko je bila sprejeta zdajšnja Ustava, v prispevku poskušam kratko strniti njene ključne vsebinske poudarke in pomisleke nasprotnikov predlaganih sprememb.

dr. Franc Cankar, mag. Nataša Cankar

V zadnjem času je v medijih precej zanimanja vzbudila odločitev tržnega inšpektorja, da Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani prepove izvajanje šolskih strokovnih ekskurzij. Ker šola za izvedbo ni najela turistične agencije, naj bi kršila Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) in Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT).

dr. Alma M. Sedlar

Nedavno razkritje medijev, da so v eni od institucij Republike Slovenije uslužbencem plačevali dodatke za lojalnost, odpira več dilem. Ugotavljanje, ali je izplačilo tovrstnih dodatkov v skladu s pravilniki in internimi akti, je v rokah pristojnih služb, zato se z njimi v tem članku ne nameravamo ukvarjati. Namesto tega bomo poskušali pojasniti, kaj lojalnost sploh je ter kje v slovenski zakonodaji in sodni praksi se pojavlja ta slabo opredeljen in izmuzljiv pojem.

Sandra Frece

V času velikega števila osebnih stečajev se mnogi delodajalci srečujejo z vprašanjem, kaj pomeni sklep o izterjavi stalnih prejemkov in kako ga izvrševati v praksi. Da bi bilo čim manj napačne izterjave stalnih prejemkov, sem se v prispevku odločila pojasniti, kaj sklep o izterjavi stalnih prejemkov sploh pomeni in kakšna je višina zneska stalnega prejemka, do katerega je upravičen stečajni dolžnik delavec.

dr. Janez Novak

V slovenski laični javnosti in v strokovnem pravnem jeziku se že nekaj časa navajajo in uporabljajo pojmi: prekaren, prekeren, prekarij, prekarno/prekerno delo, celo prekarno/prekerno delovno razmerje (DR). Normativne in strokovne delovnopravne definicije navedenih pojmov nimamo ali pa so opredelitve pomanjkljive, zato strokovno gledano ne vemo, kaj pomenijo in kdaj oziroma v katerih primerih jih smemo uporabljati. Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko govorimo o prekarnem/prekernem delu ali celo o prekarnem/prekernem delovnem razmerju. Če naj velja pravilo, da imajo različni slovnični pojmi (besede, izrazi) v strokovnem jeziku različen strokovni pomen (le tako je mogoče razlikovati posamezne strokovne pojme!), potem je v delovnem pravu uporaba pojma prekarij (in njegovih izvedenk) nejasna in ne vemo, kaj ta pojem v strokovnem smislu pomeni.

Tadej Miklavčič

Nedavna gospodarska in finančna kriza ter ne nazadnje politična kriza z Veliko Britanijo v glavni vlogi laičnemu opazovalcu dajejo slutiti, da so "projektu" Evropska unija (v nadaljevanju EU) šteti dnevi. Snovalci evropske politike hitijo pojasnjevati, da je bolj kot kadarkoli prej potrebna intenzivnejša integracija in tako vzpostavitev vse tesnejše EU. Zdi se, da so evropski politiki zgolj dobri retoriki, saj konkretnih rešitev še ni na vidiku. Če si v spomin prikličemo Schumanovo deklaracijo iz leta 1950, zlasti v delu, kjer je navedeno, da evropska federacija ne bo nastala naenkrat, temveč bo zgrajena na podlagi konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost, ugotovimo, da je federalna EU morda edini izhod iz trenutnega statusa quo.

Janja Hojnik

Obtožbe, da Združeno kraljestvo zagovarja EU ? la carte, so se pojavile vrsto let pred referendumom o brexitu. V tem prispevku želim poudariti, da Združeno kraljestvo v tem pogledu ni osamljen primer. Osredotočam se predvsem na področje notranjega trga, za katerega vse države članice, vključno z Združenim kraljestvom, zatrjujejo, da je za njih izrednega pomena, a k njemu vseeno pristopajo kot k meniju v kakšni restavraciji.

dr. Jože Mencinger

Je stara slovenska beseda za to, kar danes imenujemo prekarno delo. V starih časih so dninarke in dninarji opravljali le kmečka opravila. Najeli so jih za dan, ko so jih za takšna opravila potrebovali, odvisno največkrat od vremena, plačali so jih z denarjem ali kar s pridelki. Zdajšnje dninarsko oziroma prekarno delo je precej drugačno in mnogo bolj razširjeno; nekaj je zakonitega, nekaj manj zakonitega ali nezakonitega. Vanj prištevamo oblike zaposlitve, ki niso zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zanje je značilno, da ne prinašajo vseh ali pa velikega dela pravic iz standardnega delovnega razmerja. Prekarno delo je lahko bolj ali manj prostovoljno, zanj se lahko kdo odloči, ker ne želi stalne in polne zaposlitve. V tem primeru govorimo o prostovoljnem, lahko pa je prisilno, ker je to edino delo, ki mu je na voljo, da bi preživel.

dr. Andraž Teršek

Prispevek je esejistični zapis razprave z okrogle mize, ki ga je uredil dr. Andraž Teršek, z naslovom Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu dne 14. oktobra 2016. Razpravljali so izr. prof. dr. Andraž Teršek (pobudnik in vodja), izr. prof. dr. Matej Avbelj, izr. prof. dr. Jurij Toplak, izr. prof. dr. Saša Zagorc, sodnik Vrhovnega sodišča RS Tomaž Pavčnik in izr. prof. dr. Marko Novak.

Miha Šercer

Smo javni zavod in po naši kolektivni pogodbi (Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva) zaposleni ob starosti 50 let pridobijo 5 dni dodatnega dopusta.

Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči ob ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.

Irena Vovk

Upravnika večstanovanjske stavbe zanima, ali sme snemati zbor lastnikov večstanovanjske stavbe. Kakšno soglasje (pisno ali ustno) morajo dati lastniki stanovanj, da se lahko sestanek zbora lastnikov zvočno snema?

dr. Eneja Drobež

Ta sodba je za slovenske pravnike zanimiva s treh vidikov: prvič, v njej je sodišče ugotovilo, da je lahko avtorsko delo tudi povsem preprosta pločevinka piva. Drugič, z odsvojitvijo hčerinske družbe iz enega koncerna v drug koncern ne preidejo tudi licence za izkoriščanje neke pravice, če je to v nasprotju z licenčno pogodbo. Tretjič, v sodbi je prikazana ena izmed možnosti, kako oblikovati zahtevek na predložitev informacij po 172. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) oziroma 124.b členu Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Taki zahtevki pred slovenskimi sodišči do sedaj niso bili uspešni.

Zoran Skubic

Digitalni svet temelji na ideji nematerializiranih podatkov. Vsakokratni nosilec je "zgolj" medij njihovega trenutnega obstoja in je namenjen bodisi prenosu bodisi predvajanju relevantnega sosledja teh podatkov - upoštevajoč postulate vsakokratne programske kode - v določenem času in prostoru. Nosilec kot tak je torej "nujno zlo", zato bi težko trdili, da gre pri njem za konstitutivni element, ki skupaj z nameščenimi podatki tvori nedeljivo celoto. Drugače pa je, ko je govora o kopijah računalniških programov z licenco za neomejeno uporabo. Kot je v nedavni odločitvi poudarilo Sodišče (EU), je prenos tovrstnih "rabljenih" programov - ki je sicer po doktrini Usedsoft dopusten - brez soglasja imetnika avtorske pravice možen le, če se opravi skupaj z originalnim materialnim nosilcem - tj. s CD-, DVD- ali USB-medijem.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča 23. november Vstavi izbrisano tabelo 24. november Vstavi izbrisano tabelo Vir: http:/

Patricij Maček

O prekarnem delu, ki ga Gibanje za dostojno in socialno družbo opredeljuje kot delo, ki "ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja", so na okrogli mizi Skozi oči prekariata, ki je 21. novembra potekala v Kinu Šiška v Ljubljani, spregovorili govorci z različnih področij.

Miha Jesenko

Ali je o načelu pravne države sploh še mogoče povedati kaj novega, ko pa je bilo o tem napisanih že toliko knjig in strokovnih člankov, opravljenih že nič koliko strokovnih posvetov, posnetih že ogromno televizijskih oddaj? O tem sem razmišljal, ko sem hodil proti Cankarjevemu nabrežju 11 v Ljubljani, kjer je na Evropski pravni fakulteti 17. novembra potekala okrogla miza z naslovom To so rešitve krize slovenske pravne države, na kateri so vneto razpravljali dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in dr. Andraž Teršek.

dr. Darja Senčur Peček

Pred kratkim je izšla knjiga Osnove delovnega in socialnega prava (The Bases of Labour and Social Law) avtorjev prof. dr. Zvoneta Vodovnika in doc. dr. Luke Tičarja (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 570 strani). Gre za drugo, spremenjeno in dopolnjeno, izdajo e-knjige dr. Vodovnika iz leta 2015, tokrat v soavtorstvu z dr. Tičarjem.

Irena Vovk

Evropski statistični urad Eurostat je izdal publikacijo Trajnostni razvoj v EU (168 strani, v angleškem jeziku, dostopna je na http://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/7745644/KS-02-16-996-EN-N.pdf/eae6b7f9-d06c-4c83-b16f-c72b0779ad03 ), ki vsebuje pregled stanja v EU in njenih državah članicah v zvezi s 17 cilji trajnostnega razvoja, ki so temelj Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete v Organizaciji združenih narodov 25. septembra 2015.

dr. Nataša Hribar

V tokratnem kotičku bomo spregovorili o postavljanju ločil, kadar v besedilu kaj citiramo oziroma dobesedno navajamo ali kadar del besedila iz kakšnih drugih razlogov zaznamujemo z narekovaji. Za besedilni zgled bomo vzeli naključno izbrani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2F). Oglejmo si najprej šesti člen omenjenega zakona (izpusti iz besedila so zaznamovani s tremi pikami):

dr. Janez Kranjc

Misel navaja Lucij Anej Seneka v svojem 23. pismu Luciliju. Slovensko bi se glasila: Predvsem se nauči biti vesel. V pismu Seneka razpravlja o resničnem veselju, ki je, kot pravi, resna stvar (Verum gaudium res severa est).

Irena Vovk

Nasilje nad ženskami se smatra za kršitev človekovih pravic in je oblika diskriminacije žensk ter pomeni vsako dejanje nasilja zaradi spola, ki povzroči ali bi lahko povzročilo fizične, spolne, psihične in ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjo s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali se zgodi v javnem ali v zasebnem življenju, je v sporočilu za javnost ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2016 zapisala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Irena Vovk

Torek, 22. 11. Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb. Upravniki večstanovanjskih stavb se pri svojem delu srečujejo s številnimi vprašanji glede obdelave osebnih podatkov, od tega, katere osebne podatke je dovoljeno objaviti na oglasni deski, do zbiranja podatkov o

Irena Vovk

Torek, 22. 11. Konkretni ukrepi. V mestu Marakeš v Maroku se je končala podnebna konferenca ZN (COP22), na kateri je skoraj 200 sodelujočih držav sprejelo konkretne ukrepe za uresničevanje pariškega podnebnega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra letos. Evropska unija

1. december 1918 - Kraljevina SHS Srbski regent Aleksander Karađorđevič je v Beogradu pred delegacijo narodnega sveta ter zastopniki srbske vlade in skupščine razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in Kraljevine Srbije v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovenc

Irena Vovk

Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) kaže, da ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike po ničelni toleranci do korupcije in obljubi po korenitih spremembah ne opažajo nobenih sprememb. Gre za najobsežnejšo raziskavo javnega mnenja o trenutnem stanju korupcije v javnem sektorju, ki je tokrat zajela 60.000 ljudi iz 42 držav, izvaja pa jo največja nevladna organizacija za boj proti korupciji Transparency International. Slovenija je v raziskavo vključena že tretjič (prvič leta 2010, drugič leta 2013). Gre za raziskavo javnega mnenja, ki meri zaznavanje korupcije, lastne izkušnje s korupcijo in pripravljenost za ukrepanje proti korupciji.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 70/16 1. Podpredsednik Vrhovnega sodišča RS - Sodni svet RS; rok je 12. december. Ur. l. RS, št. 72/16 2. Javni poziv okrajnim sodnikom, k vložitvi prijav za dodelitev šestih okrajnih sodnikov na Višje sodišče v Ljubljani, za delo

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 111. redni seji (24. november 2016): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih; - obravnava parafiranega sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti v zvezi s splošno stavko zdravnikov in zo

23. november - predlog priporočila Vladi v zvezi z alarmantnim stanjem zaradi negativnih demografskih trendov in njene neodzivnosti. 24. november - predlog priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu; - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor pono

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Pravilnik o preverjanju znanj kandidatov za s

 
Splošni pogoji